Smuckoca Smucarska koca pod Ursljo Goro

Smučarska koča

september 2025

Smučarska koča – skoraj 70 let po prvi veliki obnovi

Smučarska koča – skoraj 70 let po prvi veliki obnovi

Smučarska koča, med domačini ljubkovalno imenovana Smuč’ koča, bo v prihodnjih letih obeležila častitljivo obletnico – skoraj sedem desetletij je minilo od prve večje obnove po drugi svetovni vojni. Njena zgodovina je prepletena z razvojem smučanja, planinstva in družabnega življenja na Koroškem.

Začetki v 30. letih 20. stoletja

Prvo Smučarsko kočo je leta 1933 s prostovoljnim delom zgradilo Ravensko smučarsko društvo. Ker je bila kmalu pretesna za vse obiskovalce, so jo že dve leti pozneje, 1935, povečali. Koča je bila priljubljena prva postojanka na poti proti Uršlji gori in pomembno zbirališče domačinov, pohodnikov in smučarjev. Za kočo je bilo urejeno tudi manjše smučišče, kar je privabljalo tako mlade kot stare. ( Vir: Kamra.si )

Obnova leta Smučarske koče 1955

Po drugi svetovni vojni je prvotna stavba začela propadati. Prelomnica se je zgodila leta 1955, ko so s pomočjo Železarne Ravne zgradili novo, večjo in sodobnejšo kočo. Ta obnova predstavlja temelje današnje podobe in je tudi razlog, da danes govorimo o skoraj 70-letnici »nove« Smučarske koče.

Smučarska koča – skoraj 70 let po prvi veliki obnovi - Smučarska koča
Smuč’ koča pod Uršljo goro, ok. 1960.
Končno sneg… in končno lahko objavim tudi kakšno zasneženo staro fotografijo s koroških koncev. 
“Na Smučarsko kočo imajo Ravenčani in drugi iz Mežiške doline izjemno lepe spomine. “Moja generacija je v začetku šestdesetih let, ko smo bili še srednješolci, zelo rada hodila na Smuč‘ kočo – tako smo jo imenovali prav vsi. Ob sobotah so bili tam imenitni žuri, še lepše pa je bilo pozimi, ko smo šli na Smuč‘ kočo s sanmi, tam popili kako okrepčilo za korajžo (čaj s slivovko ali kaj podobnega) in se potem spustili v dolino po trdo zglajeni zasneženi cesti. Veter nam je kar žvižgal okoli ušes! Takrat so bile zime še tiste ta prave in je bilo vsenaokrog obilje snega in ledenih kristalov. Osebnih avtomobilov še ni bilo veliko in ni bilo prav nobene nevarnosti, da bi v trdi zimi prišel zagretim sankačem nasproti kak avtomobil,” se spominja Miroslav Osojnik , ki nam je kot upokojeni strokovni sodelavec muzeja Ravne in pisec besedil za mnoge turistične vodnike po Mežiški dolini priskrbel tudi podatke in stare fotografije Smučarske koče. Marjan Borštner – Majči pa je tja hodil smučat. “Spali smo na skupnih ležiščih na Smuč‘ koči, smučali pa smo na Ošvenu. Prvi dan smo vso opremo nesli na Ošven in smučali do mraka, potem pa nazaj peš na Smuč‘ kočo. Naslednji dan je bilo že bolje, saj nismo več tovorili opreme. Lepo je bilo, še zdaj se vselej ustavim tam, na poti z Uršlje gore,” je povedal Borštner …”
(Vir: Berložnik, 2016. Večer – Spali na Smuč‘ koči, smučali na Ošvenu)

Od propadanja do novega zagona

Koča je skozi desetletja menjala več lastnikov in upravljavcev. Leta 2004 je bila skoraj popolnoma obnovljena in ponovno zaživela kot priljubljena točka pohodnikov in izletnikov. Poseben pečat sta koči dala zakonca Štern, ki sta jo kupila pred osemnajstimi leti. Po smrti moža Ernesta je gospa Milena razmišljala celo o prodaji, a se je odločila nadaljevati zgodbo. Danes skupaj z Daretom uspešno vodi gostinsko in nastanitveno dejavnost.

Današnja Smučarska koča

Koča stoji na nadmorski višini 723 metrov na severni strani Uršlje gore, od koder se odpira razgled proti Kotljam, Pohorju, Ojstrici in Kozjaku. Do nje vodi asfaltirana cesta, a mnogi obiskovalci še vedno prisegajo na klasičen prihod peš, denimo s Čečovja po markirani planinski poti, ki jo ureja Planinsko društvo Ravne na Koroškem.

Smučarska koča – skoraj 70 let po prvi veliki obnovi - Smučarska koča
stara razglednica …

Koča je bila leta 2004 skoraj popolnoma obnovljena, kar ji je vdihnilo novo življenje. Posodobljeni prostori, prenovljena gostinska soba in prijetne nastanitvene kapacitete so ji omogočili, da je ponovno postala priljubljena točka izletnikov in pohodnikov. V letih po obnovi je imela koča več upravljavcev oziroma lastnikov – med njimi tudi podjetje Merx, ki je v določenem obdobju skrbelo za njen razvoj.

Prava prelomnica pa je prišla pred 18 leti, ko sta kočo kupila zakonca Štern. Skupaj sta v kočo vložila veliko truda, časa in ljubezni ter jo spremenila v toplo gostišče, kjer se je vedno čutil domač občutek sprejetosti. Koča je pod njunim vodstvom postala ne le priljubljena točka pohodnikov, temveč tudi prostor druženja in povezovanja lokalne skupnosti.

V notranjosti gostinske sobe so razstavljene stare fotografije in nekaj parov zgodovinskih smuči, ki obiskovalce spominjajo na bogato športno tradicijo. Gostinska ponudba slovi po domačih jedeh na žlico, pogosto pa navdušijo s polnjeno papriko in sveže pečenim rženim kruhom.

Po žalostni smrti moža Ernesta se je Milena Štern znašla na razpotju. Dolgo je razmišljala o prodaji koče, saj je skrb za tako pomemben objekt zahtevna in naporna. A koča je pomenila preveč – zanjo, in za vse, ki so se v njej vedno radi ustavili. Zato je sprejela odločitev, da ostane, in danes skupaj z Daretom nadaljuje gostinsko in nastanitveno dejavnost.

Ta osebna zgodba daje Smučarski koči posebno vrednost – ne gre zgolj za stavbo pod Uršljo goro, temveč za kraj, ki ga ohranjajo predanost, vztrajnost in ljubezen do tradicije.

Od leta 2023 je bila Smučarska koča vključena tudi v sistem Booking.com, kar je pripeljalo številne tuje goste – med njimi Italijane, Poljake, Čehe, pa celo obiskovalce z Aljaske.

Koča je odprta vse dni, razen ob ponedeljkih.

Izhodišče za raziskovanje Koroške

Obiskovalci, ki prenočijo v koči, se najpogosteje podajo na Uršljo goro ali druge koroške vršace. V bližini so tudi priljubljene točke, kot so Ivarčko jezero, Prežihova bajta ter več spominskih obeležij iz NOB, med drugim Kozarnica in bolnišnica Mirta. Okolica ponuja možnosti za pohodništvo, gorsko kolesarjenje in raziskovanje koroške kulturne dediščine.

Smučarska koča – skoraj 70 let po prvi veliki obnovi - Smučarska koča
Uršlja gora, razglednica poslana 1903.
Gre za precej redko razglednico iz začeka 20. stoletja, čisto možno, pa da je tudi še starejša.
Prvo planinsko kočo je leta 1912 zgradilo Nemško-avstrijsko planinsko društvo, gora pa je bila s strani planincev obiskovana že tudi pred postavitvijo koče. Čisto možno, da je bilo že v pastirskem stanu moč dobiti okrepčilo in prenočišče. Cerkev sv. Uršule je najvišje ležeča cerkev v Sloveniji (1696 m). Leta 1602 jo je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren.
Razglednico je založil Ignaz Wonko (Prevalje).
(Vir: Škrabec, M. 2009. Slovenstvo na razglednicah.)

Pogled v prihodnost

Smučarska koča je skozi skoraj stoletje postala več kot le planinski penzion – je simbol druženja, športnega duha in koroške gostoljubnosti. Ob skorajšnji 70-letnici prve večje obnove je jasno, da ostaja prostor, kjer se srečujejo spomini preteklosti in nove zgodbe obiskovalcev.

Prežihov Voranc: V tem peklu ni hudičev

Nekoč se je pisatelj Prežihov Voranc nekega maja sprehajal po gozdu s svojo prijateljico Kristino Brenkovo. Tudi ona je bila pisateljica.Med sprehodom je pisatelj svoji prijateljici povedal, da šmarnicam na Koroškem rečejo solzice. V gozdu iskala dišeče solzice...

Raziščite čarobnost okolice Smučarske Koče pod Uršljo goro

Smučarska koča pod Uršljo goro je priljubljena destinacija za ljubitelje narave in smučanja v Sloveniji. Nahaja se v bližini mesta Slovenj Gradec in ponuja obiskovalcem čudovit razgled na okoliške hribe in doline. Čeprav je znana predvsem po zimskih športih, pa je okolica koče vredna obiska tudi v drugih letnih časih...

Ravne na Koroškem: Zeleno srce Slovenije

Ravne na Koroškem, idilično mesto na severu Slovenije, je znano kot zeleno srce Slovenije. Ta majhno mesto, ki se nahaja v zgornjem delu Koroške, je obdano z zelenimi gozdovi in čudovitimi travniki, ki vabijo obiskovalce k počitku in sprostitvi v naravi...

Promocijski prispevki