Prežihova bajta

Prežihova bajta, prislonjena ob sončno reber Preškega vrha, od koder je lep razgled na Kotlje ter celotno hotuljsko kotlino, je od leta 1979 spominski muzej slovenskega pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca (1893–1950).

Bajta predstavlja značilno koroško stavbo malega kmeta, bajtlerja. S svojo zunanjo podobo in notranjo ureditvijo nas seznanja z značilnim kmečko-delavskim okoljem, iz kakršnega so izšli Voranc in veliko njegovih literarnih junakov.

Razporeditev prostorov v bajti je značilna za tip hiš s črno kuhinjo. Skupaj s hlevom predstavlja vzporedni tip kmečkega doma.

Z odkupom Prežihove bajte leta 1911 se je družini Kuhar uresničila dolgoletna želja po lastnem domu. Od tod je mladi Voranc odhajal v svet in sem se je vračal. Tu se je skrival s svojimi somišljeniki med obema svetovnima vojnama in sem so v letih diktature in druge svetovne vojne romale njegove misli.

Pri Prežihovi bajti so svoja mladostna leta preživeli tudi njegovi bratje Alojz, Ivan in Avgust. Tik nad Prežihovo bajto stoji nad nekdanjim ajdovim strniščem mogočen bronast Prežihov spomenik, delo akademskega kiparja Stojana Batiča.

Prežihova bajta z okolico se v zadnjih letih z dodajanjem novih vsebin, ki povezujejo ljudsko stavbarstvo in tradicionalno kmečko življenje, spreminja v živ spominski kompleks.