Potočka zijalka
Potočka zijavka (Potočka zijalka) je pomembno jamsko najdišče na 1675 metrov nadmorske višine na pobočju Olševe. Arheološko-palenteološka jama, v kateri so odkrili okostje jamskih medvedov in 30 000 let stara orodja kamenodobnega človeka, je najdišče druge najstarejše šivanke na svetu.
Pomembno jamsko najdišče iz začetka mlajšega paleolitika (obdobje aurignacien / angl. Aurignacian). Ime je dobila po nekdanjem lastniku Potočniku. Leži na nadmorski višini 1675 metrov na zahodnem delu južnega pobočja gore Olševe. Pod Olševo se nahaja vas s starim imenom Sv. Duh (po tam stoječi cerkvi; danes Podolševa). Izpred Potočke zijavke je lep razgled na Kamniško -Savinjske Alpe in na Logarsko dolino. Pred 35.000 leti so jo kratek čas (10 – 100 let) obiskovali ledenodobni lovci. Ti so v brlogu jamskega medveda izvajali obrede plodnosti, kadar v njem ni bilo nevarne zveri. Vse kaže, da so jamskega medveda častili kot svojo totemsko žival.
Potočka zijalka je 115m dolga in 20 do 40m široka kraška jama na južnih pobočjih Olševe. Leta 1928 je profesor Brodar odkril staro kameno-dobno bivališče iz pred 40.000 let. Ugotovili so 40 živalskih vrst, ena od teh je bil jamski medved. Poleg živali so odkrili tudi koščena in kamnita orodja in ostanke ognjišč. Zgodovinsko gradivo hranijo v pokrajinskem muzeju v Celju.
Medvedova pot
Ob izhodišču si lahko najprej ogledate stalno razstavo Potočka zijavka v Muzeju in gostišču Firšt. Če gostišče ni odprto, si muzej lahko ogledate ob povratku. Od tam se po pešpoti, ki so jo včasih uporabljali prebivalci Podolševe, odpravite proti Svetem duhu, kjer na nadmorski višini 1250nmv stoji baročna cerkvica Svetega Duha, v bližini pa tudi dve turistični kmetiji. Mimo kmetije Rogar nadaljujete pot do Potočke zijavke v gori Olševi, ki je prvo arheološko raziskano najdišče iz stare kamene dobe (paleolitika) v Sloveniji. Tu je bila najdena najstarejša koščena šivanka, pa tudi številna orodja, koščene konice, koščene piščali, barvila iz železove rude (okre) in večje število kurišč.
O imenu ‘zijavka’
Od nekdaj je bila oblika druge sestavine lastnega imena jame na Olševi zijavka. Tako je zapisano v Pleteršnikovem slovensko-nemškem slovarju iz leta 1895: poleg ‘ženska, ki nepremično radovedno gleda’ pomeni tudi ‘die Kluft, der Felsenschlund, die Grotte’, torej prepad ali jamo (v zemlji), usad, beseda pa je bila zapisana že v nekaj starejših slovenskih priročnikih in slovarjih, recimo v Cigaletovem nemško-slovenskem leta 1860 in v njegovi Terminologiji ter pri Janežiču. Zijavke so pri Pleteršniku tudi neke rože. Besede zijalka ta slovar ne pozna.
Slovenski pravopis iz leta 2001 ima v slovarskem delu v geslu zijávec s slabšalnim pomenom ‘radovedni opazovalec’ zapisano še žensko ustreznico zijavka. O jami tu ne pove nič, je pa v slovarju zapisano: ‘Potóčka zijálka -e -e ž, zem.(ljepisno) i.(me) (ọ́ á) |kraška jama v Olševi; arheološko najdišče|: v (Potočk) i (zijalk) i. Če pravopisni slovar nenadoma piše zijalka z l-jem (kar je čisto novo tudi glede na zijavka v tem istem slovarju, pač zaradi Srečka Brodarja, ki je uporabljal le obliko Potočka zijalka), pa je bilo zelo narobe, ker ne piše, da je treba izgovarjati [wk], ne pa [lk], kot sledi iz zapisa zijalka brez navedbe izjeme v oglatem oklepaju.
Najstarejša evropska šivanka
Najdena so bila kamena orodja, kamene koščice za koplja in odbitki, piščali iz čeljustnic jamskega medveda ter veliko kurišč. Koščene konice so okrašene z zarezami, kar kaže na preciznost in dodajanje umetniških elementov izdelovalca.
Največja uganka za raziskovalca je drobni prod, pomešan z ogljem, ki naj bi bil v jamo prinešen in naj bi ga uporabljali za strojenje kož, kar je do sedaj edina hipoteza. Med predmeti je največja znamenitost najstarejša evropska šivanka, kateri je nit tekla skozi votlo kost in je zato brez ušesca.