Podzemlje Pece
Mežica je pomembno alpsko in rudarsko turistično središče Mežiške doline. Občina Mežica se nahaja v razgibani kotlini ob sotočju reke Meže in potoka Šumca na nadmorski višini 491 m. Zaradi svoje lege ima Mežica značilnosti prijetnega alpskega središča, ki ga obdajajo številni vrhovi. Tukaj se končuje gorska veriga Karavank, pokrajina pa počasi prehaja v nižji svet pohorskega Podravja.
Rudo so na tem območju odkrili že Rimljani. Prvi zapis o odkopanem svincu pod Peco se nahaja v računski knjigi koroškega vojvode Ernesta Železnega iz l.1424. Leto 1665 pa je bilo izdano prvo dovoljenje za opravljanje rudarskih del. Rudarjenje svinčeve in cinkove rude se je nadaljevalo 332 let z nekaj vmesnimi prekinitvami.
Leta 1620 se je v Črno naselil fužinar in rudar iz Labotske doline Melhior Puc mlajši, rudarski špekulant in fužinar, ter prenesel tudi svoje koncesije za dve talilni peči. Leta 1624 je rudnik in fužine prodal grofu Hansu Ludviku Thurnu iz Pliberka. Šele leta 1809, ko je rudnik pripadel Napoleonovim Ilirskim provincam, je mežiški rudnik doživel svoj vzpon. Rudarska družba Brunnerja – Kompoša je uvedla sodobne tehnike in metode dela.
Leta 1871 je bila ustanovljena družba Bleiberger Bergwers Union in prevzela vse obrate na tem območju, po letu 1896 pa se je osredotočila na predelavo rude v Žerjavu. Proizvodnja je hito naraščala in dosegla po 1. svetovni vojni 1% svetovne prozvodnje svinca. Leta 1921 je prevzela rudnik angleška družba The Central European Mines Limited Mežica, leta 1945 pa je bilo podjetje podržavljeno.
V letih od letih 1898 – 1965 je bilo zgrajenih 10 električnih central. Od teh obratujeta le še dve največji, obe v podzemlju rudnika. Leta 1907, z združitvijo hidroelektrarn v Žerjavu, Podpeci in na Poleni, je v Mežici nastal prvi elektro-energetski sistem vzporedno delujočih elektrarn v Sloveniji. Od leta 1917 do 1934 je imel rudnik tudi svojo, 13 km dolgo, ozkotirno železnico od Prevalj do Žerjava.
Dolgoletno rudarjenje je močno zaznamovalo življenje ljudi in pokrajino. Danes v mestu in njegovi okolici najdemo številne spomenike, ki opozarjajo na bogato rudarsko preteklost. Da bi ohranili bogato rudarsko dediščino, so nekateri najpomembnejši deli rudnika urejeni za turistične oglede.
Mežica je zaradi svoje geografske lege pomembno izhodišče za ljubitelje planinarjenja in gorskega kolesarjenja. Mežica je ena izmed izhodiščnih točk za planinske izlete na mogočno goro Peco, ki se v vsej svoji lepoti dviga nad krajem in je že stoletja ovita v tančice skrivnostne legende o Kralju Matjažu.
Nad Mežico se nahajajo zanimiva cerkev sv. Lenarta s čudodelno verigo, Podkraj z značilnimi kaščami in Lom s prelepimi razgledi na sosednjo Podjuno. V kraju si je mogoče ogledati čebelarsko zbirko in več zanimivih interpretacijskih točk, ki jih povezuje geološka pohodna učna pot. Glavna turistična znamenitost Mežice je Podzemlje Pece, turistični rudnik in muzej.
V podzemlje Pece se lahko tako kot nekoč zapeljete z rudarskim vlakom, zalite rove raziskujete s kajaki, se iz ene v drugo dolino na 5-kilometrski razdalji zapeljete s kolesom, ali spustite po adrenalinski gorsko kolesarski poti ‘Black Hole Trail’.