Pošast z golim obrazom Odstop zaradi vsiljevanja cepiv in prejemanja podkupnin Protest: Česa ne boste brali v uradnih medijih?

Pošast z golim obrazom Odstop zaradi vsiljevanja cepiv in prejemanja podkupnin Protest: Česa ne boste brali v uradnih medijih?

Piše: Aleksander Lapajne

»Rezultati, ki sem jih opazoval v laboratoriju, so zaskrbljujoči. Kažejo na možnost, da se človeška narava ne more obvarovati pred brutalnim in nehumanim ravnanjem po navodilih avtoritete. Precejšen delež ljudi naredi kar jim je naročeno, ne glede na vsebino dejanja in brez omejitve zavesti, dokler zaznavajo, da ukazi prihajajo od zakonitega voditelja. Če lahko v tej študiji anonimni eksperimentator uspešno ukaže odrasli osebi, da petdesetletniku povzroči hude bolečine z elektro šoki navkljub njegovim protestom, se lahko le vprašamo, kaj lahko vlada, z mnogo večjo močjo in ugledom, ukaže njenim subjektom.«

Stanley Milgram, maj 1962


18. maj 2021, 15.00

»To je to!« vstanem in v trenutku tudi ona. Na njeno presenečenje ji sežem v roko, jo pritegnem k sebi, objamem in potrepljam po hrbtu. Vse je spontano, brez razmisleka, v bistvu absurdno. Kot da bi nokavtirani boksar, potem ko so ga v ringu še omotičnega in okrvavljenega spravili na noge, šel tolažit zmagovalca, ki mu je izmaličil obraz in jetra v nekaj rundah neusmiljenega udarjanja. Nekam opotekajoče se gibam proti vratom. Lične mišice se nehote in neusklajeno pokrčijo, nekajkrat trzne cel trup. Borim se proti tem samoniklim krikom telesa, ker me je sram, da jočem. V dveh ali treh sekundah mi jih uspe umiriti. Snamem obrazno masko, spustim se po stopnicah in se s kolesom napotim proti domu. Izpljunjen, izločen, izpisan iz sistema. Na urniku v e-asistentu je praznina. Zakaj? Zato, ker sem učencem razlagal, kako škodljivo je nošenje teh krp na obrazu in jih, kot zgled, po šolskih hodnikih nekaj tednov tudi sam nisem več nosil. V telovadnici pa nikdar. Na predlog ravnateljice, mi zdravnica v nekaj trenutkih odobri trideset dni bolniškega dopusta zaradi ‘izgorelosti’. Kot da bi bil scenarij že napisan. Lahko sem srečen, saj mi je grozila odpoved delovnega razmerja. Zakaj? Zato, ker tudi zaposleni morajo spoštovati in izvajati predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavarujejo svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb (35. člen ZDR-1). Kršitev zgornjih obveznosti delavca je mogoče šteti tudi za hujšo obliko kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, ki lahko vodi v odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Nekaj dni prej

Po šolskem hodniku se bližam učilnici, kjer bom nadzoroval učence med malico. Opazim par začudenih oči devetošolca, ki se mu zasvetijo nad zgornjim robom blaga, ko me zagleda in mi vrne pozdrav, eni kolegi se obrnejo proč, nekateri s povešenim pogledom blago odzdravijo. Pri vseh občutim močno nelagodje in slednje v hipu preplavi tudi mene. Počutim se kot pošast, pošast z golim obrazom. V razredu otrokom povem, pravzaprav jih prosim, naj si privoščijo nekaj minut svežega zraka. Vsaj dokler sem jaz z njimi, med glavnim odmorom. V dveh razredih poskušam na hitro spregovoriti o nesmiselnosti takega ukrepa. Še pred nekaj minutami je bil pri uri športa cel razred skupaj, v neposredni bližini. S sijočimi in nasmejanimi obrazi so si njihova telesa križala poti, se dotikala, včasih trčila. In jaz z njimi. Zdaj pa si morajo te iste podobe, po ukazu globalnih in domačih skrbnikov za naše dobro, zastreti obraz z »zaveso zdravja« in se istočasno hraniti. Moja prošnja in poziv nimata nikakršnega vpliva. Nekateri sicer, med malicanjem potisnejo masko pod brado, drugi si jo umaknejo le, ko dajo hrano v usta in si hipoma zopet prekrijejo obraz, ko jo gnetejo z zobmi. Le največji nepridipravi imajo ta simbol svetovnega boja proti zlemu virusu ob sebi, vendar le, ko sedijo za klopjo. Če si privoščijo še dodatek prepuščene malice v vedru, pridejo ponjo z okrašenim obrazom.

19. maj 2023, 6.00

»Ej, Reksandel, k ravnatelju moraš.«
»Kaj je spet!«
»Verjetno te je nekdo videl in te ovadil.«
V hipu mi zavre kri, a se ne ustrašim. V mislih ponovim nekaj afirmacij za neustrašne bojevnike in se odpravim v pisarno. Z ravnateljem sva, vendarle, v dobrih odnosih. V teh letih sva jih na šolskih zabavah že veliko skupaj zapela in še večkrat nazdravila.
V nežnem in sočutnem baritonu mi reče:
»Ne norčuj se. Usedi se in snemi to cunjo z glave.«
V znak mojega poguma in zaničevanja nesmiselnih odlokov oblasti, sem si namreč masko nadel kot enooki gusarji.
In nadaljuje:
»Od polnoči smo v beli fazi.«
»Beli fazi?!« se začudim.
»Kdor nosi masko, je kaznovan s sto kriptodinarji. Sicer pa zdaj to ni pomembno, saj tega še nihče ne ve. Pač pa … no, sporočili so mi, da so te videli, da si ta teden že dvakrat uporabil stranišče. Ne vem, kdo ti daje žetone in me ne zanima, a jaz ti ne morem več gledati skozi prste. Nisi slab človek, toda zdaj gre tudi zame. Če ti ne dam odpovedi, jo dobim jutri sam.«
V srednjem delu telesa se stopnjuje nevihta in ob besedi odpoved me preplavi vročični val: »Aaaa …« zaječim, planem s postelje in odvržem prepoteno odejo.
»Uf, kakšna sreča, da le sanjam.« Z nekaj zadetki v robove postelje in omare, prispem v kopalnico.

Ko se oprham še z mrzlo vodo, sem kot prerojen. Ob pričakovanju brbotanja v kafetieri pa veličastni občutek svežega telesa počasi zbledi. Vendarle sem brez službe in ne smem v nobeno trgovino, bencinski servis, kaj šele druge javne ustanove ali čez mejo. Usedem se za računalnik, dvakrat pomešam z žličko in … ideja!

»Vulgaard!« vzkliknem in nadaljujem z mislimi, ki vrejo kot izvirna hubeljska voda ob deževju. Oni so glavni, 10 trilijonov nekdanjih dolarjev premoženja. Na njihovi spletni strani pogledam pod »Financial advisors«, saj kaj pa sem drugega, ko pa imam idejo. Pokličem. Na drugi strani se predstavi ženski glas s prijetno frekvenco glasu, vendar ne vem, ali je ta zvok proizvedla umetna inteligenca, ali človeško bitje.
»Tu Vulgaard investicijska skupina, oddelek za finančno svetovanje, želite gospod Palajne?«
»Kako veste, kako mi je ime!«

»Marsikaj vemo o vas, tudi to, da se neprimerno vedete.«
»Ah«, si mislim, tako ali tako so vsi prepričani, da se mi je utrgalo in se ne dam vreči iz tira: »Idejo imam.«
»Kakšno idej?«
»Idejo kako rešiti zavarovalnice in gradbeni sektor, v katerih imate velike deleže.«
»Počakajte trenutek.«
»Tu John. Predstavite svojo idejo, Reksandel. Lahko zelo na kratko, saj naši sistemi v hipu izračunajo profitni potencial ideje,« zaslišim umirjen moški glas na drugi strani.
»Zaradi neprestanih in vedno hujših naravnih katastrof vaše zavarovalnice prinašajo vedno manj dobička. Tu bo težko kaj storiti, lahko pa znižamo stroške z odškodninami za ljudi in … še kaj pozidamo.«
»No?«
»Predlagam, da ljudem dovolite iti na stranišče le enkrat na teden.«
»Kako bomo prišli do dobička s tem?«

»Vsi vaši mediji naj istočasno objavijo priporočila WHO, CDC in EMA, da je za obstoj človeške vrste pa tudi planeta samega, nujno zmanjšati odvajanje iz telesa. Poleg mnogih drugih koristi za ljudi, se jim bo za dvajset let podaljšala njihova življenjska doba, no, mi vemo, da ne bo tako. Velika potreba se priporoča, torej določa, enkrat tedensko. Male potrebe ne bi omejevali. Sprva bo sicer precej negodovanja, vendar pa pritožb ne boste objavljali. Strokovnjaki z znanstvenih inštitutov in kliničnih centrov naj neprestano ponavljajo, da tega ni tako težko doseči, le manj in pravo hrano je treba jesti. Dve ali tri znane osebnosti iz različnih področij naj ves čas govorijo, da je končno prišel čas, da vsi stopimo skupaj. Ljudje bodo kmalu zadovoljni ugotovili, da so zaradi manj zaužite hrane postali bolj vitki in privlačni. Srčno žilnih bolezni bo precej manj in s tem tudi obremenitev bolnišnic ter seveda zavarovalnic. Morebitni manko dobička od zdravil bo nadomestila industrija sintetizirane prehrane. Najbolje, da v obliki tablet. Na ta način se bo peristaltika brez težav umirila. Čeprav po nepotrebnem, pa se bo močno zvišala tudi prodaja tablet za zaprtje. Po sedmih dneh abstinence se z vsakim dnem oseba eksponentno nagradi s kriptovaluto. Najboljši športniki bodo oglaševali lično izdelane škatlice s tem proizvodom. Športniki bodo seveda uvrščeni med izjeme in se bodo lahko ‘umaknili’ trikrat tedensko …«
»Saj bo dovolj, že zaznavam vse ostale potenciale«, me prekine, preden mu izdam še najbolj genialne domislice in nadaljuje: »Kaj pa gradbeništvo?«

»Prenovili bomo dve milijardi stranišč, pač zaradi digitalne infrastrukture za kontrolo količine in vsebine izločanja in ločitve od umivalnega dela. Na novo pa bomo zgradili še tri milijarde tako imenovanih bikopalnic, predvsem v Afriki in Indiji. Ob tem bomo, v paketu, ljudem podarili še prehranske tablete za eno leto ter brezplačno tehnologijo 6G. Države bodo posojilo vračale z naravnimi dobrinami kot do zdaj. Proizvodnja hrane bo tako nedonosna, in bodo milijoni obdelovalcev polj hvaležni za zgodovinski premik v skrbi za trajnostni razvoj. Po zgubanih in otrdelih licih kmetov bo spolzela marsikatera solza sreče, ki bo predvajana po zaslonih po vsem svetu. Najbolj srce trgajoče podobe vsaj tridesetkrat na teden. Dodaten priliv se lahko pričakuje od ljudi zahodnega sveta, ki jih bomo prijazno vabili k sočutnemu prispevanju sredstev za rešitev najrevnejših.«
Za trenutek utihnem, da zajamem sapo preden nadaljujem z argumenti, ko zopet vstopi John:

»No, za solze sreče ne vem, ostalo pa zveni dovolj prepričljivo. Grozd kvantnih računal je že po nekaj besedah izračunal vse sinergije in predviden dobiček. Ideja ‘Palajne’ je ravnokar obarvana v zeleno. Posnetek pogovora je že posredovan mojemu nadrejenemu, torej je tudi vodstvo že dobilo signal prijetne novice.«
Čeprav je John z nežnim in pomirjujočim tonom precej blagodejno vplival na moj pogum, med navdušenim razlaganjem programa, je v nadaljevanju njegov glas postal še bolj mehak, tih, celo prijateljski, morda nostalgičen. Šele pozneje sem spoznal, da ta njihov Grozd prilagodi frekvenco glasu uslužbenca in se zlije v koherenco s srcem tistega, ki kliče.

»Jutri, te pokličem in povem, kje te čakajo, da ti vstavijo čip za izjeme. Kot veš, to pomeni, da zate pravila ne obstajajo. Saj zato si nam ponudil idejo, mar ne? Če se slučajno pojavi kakšen neuravnoteženi srboritež, ki išče enakopravnost, ga bodo stražmojstri takoj odstranili.«
Po njegovem glasu čutim, da se najin pogovor bliža h koncu in ga še vprašam:
»Kako si pa ti dobil zaposlitev pri njih?«
»Imel sem dobro idejo, tako kot ti.«
»Kakšna ideja je bila to?«
»Moja ideja se je imenovala Pandemija C 19.«

Zaprepaščenost

To je ena od besed, s katero bi lahko označil moje kronično psihološko stanje tekom zadnjih šestnajst mesecev in bo, kot vse kaže, še trajalo. Uporabljam jo v znak hvaležnosti Boštjanu M. Zupančiču, ki je v decembrskem (2020) posnetku na Y. T. s podajanjem svojih, zelo prežeto artikuliral tudi moje misli in čutenje.

V tem času so s svojimi dejanji in izjavami, še bolj kot običajno, zasijali na spektru psihopatologije globalni in domači vplivneži. Od nekdaj smo bili navajeni njihovega navideznega šarma, manipulativnosti, megalomanstva, in odsotnosti slabe vesti, v zadnjem času pa so usklajeno in brezobzirno posegli v naša življenja z nedoumljivimi ukazi, prepovedmi in omejitvami. A če si, tako imenovano »visoko funkcionalno psihopatsko strukturo« teh ljudi lahko razlagamo s prirojeno inhibicijo delovanja določenih možganskih struktur, zaradi katere te osebe ne občutijo empatije ali strahu, pa se nam postavlja vprašanje, kako da njihovih brutalnih in nesmiselnih namer ne spregledajo nam drage osebe, sorodniki in sodelavci, s katerimi smo delili dobro in slabo ne le leta, pač pa desetletja?

V tem trenutku me zanima predvsem, kje so vzroki za našo kognitivno disonanco in osuplost nad brezumnim ravnanjem množice ljudi v svoji bližnji okolici in na celem svetu. Ljudi, za katere smo še včeraj bili prepričani, da imajo podobne moralne vrednote kot mi in predvsem, da mislijo s svojo glavo. Kateri so deli možganov, in kakšne so razlike v stopnji njihove aktivnosti, da bitja z istimi potrebami nastopajo in mislijo diametralno nasprotno, ter se čudijo neumnosti drugega?

Ubogljivost – izvrševanje nesmiselnih in ukazov, ki so v nasprotju z našimi moralnimi vrednotami

Kot vemo, imamo ljudje, tako kot tudi drugi sesalci, sposobnost, čutiti, kar čutijo drugi. To imenujemo empatija. Obsežen korpus strokovne literature nam kaže, da opazovanje drugega individuuma, sproži empatični odgovor pri opazovalcu.

Tako zgodovinski, kot vsakdanji dogodki nam kažejo, da so ljudje, ko ubogajo ukaze nadrejenih, sposobni izvršiti najbolj nemoralna dejanja proti drugim osebam, čeprav samoiniciativno tega ne bi nikoli storili. Že slavni eksperimenti Stanleyja Milgrama so pokazali vsesplošno pripravljenost človeka na uboganje avtoritet in to celo, ko gre za hudo škodljivo ravnanje do nedolžnega prostovoljca. Kakšen je mehanizem, da povzročitelji nevzdržne bolečine, fizične ali psihične, brez občutka krivde in odgovornosti opravičujejo svoja ravnanja z izgovorom, da so le izvrševali ukaze? Raziskave kažejo, da je nevralni odziv ljudi, povezan s percepcijo bolečine človeka, ki so mu to bolečino prizadejali, precej manjši, kadar je povod za povzročanje bolečine ukaz avtoritete, kot pa, ko se za kazen odločijo sami … se nadaljuje

Viri:
The Milgram Experiment 1962
• Vainshelboim, Baruch. “Retracted: Facemasks in the COVID-19 era: A health hypothesis.” Medical hypotheses vol. 146 (2021): 110411. doi: 10.1016/j.mehy.2020.110411
• Gates Foundation awards $50 million to Stanford vaccine discovery; By Reuters Staff; Health News; January 30, 2015, 8:47 PM Updated 6 years ago
• Patent: WO2020060606 – CRYPTOCURRENCY SYSTEM USING BODY ACTIVITY DATA
• Emilie A.Caspar1†KalliopiIoumpa1†ChristianKeysers12‡ValeriaGazzola12‡ Obeying orders reduces vicarious brain activation towards victims’ pain
Psychopathy to Altruism: Neurobiology of the Selfish–Selfless Spectrum: Front. Psychol., 19 April 2018
• Josanne D. M. van Dongen; The Empathic Brain of Psychopaths: From Social Science to Neuroscience in Empathy: ront. Psychol., 16 April 2020 |
• Kiehl KA, Hoffman MB. THE CRIMINAL PSYCHOPATH: HISTORY, NEUROSCIENCE, TREATMENT, AND ECONOMICS. Jurimetrics. 2011 Summer;51:355-397. PMID: 24944437; PMCID: PMC4059069.
• Behavioral Study of Obedience Stanley Milgram (1963)
• Lamm, C., Decety, J., & Singer, T. (2011). Meta-analytic evidence for common and distinct neural networks associated with directly experienced pain and empathy for pain. NeuroImage, 54(3), 2492 2502.
• Psychopathy to Altruism: Neurobiology of the Selfish–Selfless Spectrum: https://doi.org/10.3389/fpsyg.2018.00575
• JulenHernandez, LallementPaulaGómez, SotresMariaCarrillo: Towards a unified theory of emotional contagion in rodents—A meta-analysis
Individual differences in local gray matter density are associated with differences in affective and cognitive empathy
• DeScioli Peter, Massenkoff Maxim, Shaw Alex, Petersen Michael Bang and Kurzban Robert; 2014, Equity or equality? Moral judgments follow the money, Proc. R. Soc. B.2812014211220142112
• Understanding Psychological Reactance: doi: 10.1027/2151-2604/a000222
• Lozier LM, Cardinale EM, VanMeter JW, Marsh AA. Mediation of the Relationship Between Callous-Unemotional Traits and Proactive Aggression by Amygdala Response to Fear Among Children With Conduct Problems. JAMA Psychiatry. 2014;71(6):627–636. doi: 10.1001/jamapsychiatry.2013.4540
• Michael J Poulin; The neurogenetics of nice: receptor genes for oxytocin and vasopressin interact with threat to predict prosocial behavior; Psychol Sci; DOI: 10.1177/0956797611428471
•Vanguard

Foto: Netflix

Če zmorete – smo hvaležni za vsak evro podpore neodvisnemu mediju na PAYPAL (na koncu strani) ali TRR SI56 0310 0100 3585 477 (za podatke pišite na [email protected]).

Skincare Zero Image

Pošast z golim obrazom Odstop zaradi vsiljevanja cepiv in prejemanja podkupnin Protest: Česa ne boste brali v uradnih medijih?

Preberite izvorno novico na Pošast z golim obrazom Odstop zaradi vsiljevanja cepiv in prejemanja podkupnin Protest: Česa ne boste brali v uradnih medijih? >

Interdiskont.si | Ponudbe meseca