Urine kazalce bomo v noči na nedeljo premaknili za uro naprej

Urine kazalce bomo v noči na nedeljo premaknili za uro naprej

Evropski parlament (EP) je konec premikanja ure v EU podprl na današnji dan leta 2019. Velika večina evroposlancev je glasovala za to, da bi premikanje ure ukinili leta 2021.

Zadnje premikanje ure je bilo sicer sprva predvideno že za leto 2019, a so v uniji odločitev o tem tudi zaradi drugih prednostnih nalog preložili na letošnje leto.

V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. V skladu s to odločitvijo bo tudi nedeljski premik urinih kazalcev z 2. na 3. uro zjutraj, kar nas bo prikrajšalo za uro spanja.

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa medtem izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Slovenska vlada je novembra 2018 načeloma podprla predlog direktive za ukinitev premikanja ure, a le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas.

Po pojasnilih ministrstva za infrastrukturo je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. Če bi ukinili zdajšnje sezonsko premikanje ure na poletni čas, bi v naši državi tako skozi celo leto na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas.

Javno posvetovanje, ki ga je Bruselj organiziral v letu 2018, je po drugi strani pokazalo, da smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času, prav tako Portugalci, Ciprčani in Poljaki. Za zimskega pa so se večinsko izrekli Finci, Danci in Nizozemci.

Preberi še:  Iz DeSUS izstopil Tomaž Gantar

Članice EU so razvrščene v tri različne časovne pasove. Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, za 17 članic unije, tudi za Slovenijo, velja srednjeevropski čas, za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo pa vzhodnoevropski čas.

Na območju EU se je poletni čas uvajal z namenom, da bi prihranili energijo, denimo med naftno krizo v 70. letih prejšnjega stoletja. Prvi premik ure so sicer izvedli v Avstriji in Nemčiji po 2. svetovni vojni.

Marsikje po svetu ne prestavljajo urinih kazalcev, pa tudi tam, kjer jih, tega ne storijo nujno na isti dan. Ponekod pa so poletni čas opustili in ure ne prestavljajo več.

Preberi Izvorno Novico