(PISMA BRALCEV) S posebnimi potrebami

(PISMA BRALCEV) S posebnimi potrebami

Irena Sešelj, Šmartno pri Slovenj Gradcu: Kdaj se bo tudi za te ljudi poskrbelo z gradnjo bivalnih skupnosti? Da bodo kvalitetneje zaživeli, da se bodo razbremenili starši in da bodo lahko tako eni kot drugi uživali, če ne prej, vsaj v starosti.

Že nekaj let se govori o projektu deinstitucionalizacije, ki vključuje tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju. Pri tem projektu bi varovance, ki živijo v velikih zavodih, razselili v manjše stanovanjske enote. Tako bi jim bilo omogočeno kvalitetnejše življenje kot v natrpanih zavodih. Prineslo bi več samostojnosti, vključevanja v lokalno okolje, največ pa bi pridobili s tem, da bi se vrnili v kraj, kjer so doma. Od besed prihaja v zadnjem obdobju tudi do uresničevanja. Še posebno na Koroškem, kjer na to še kako težko čakajo v CUDV Črna. Prostorska stiska jih pesti že vrsto let; prenatrpane sobe, slabi pogoji … Vse to se je še kako pokazalo v obdobju koronakrize in številnih okužb, ki so jih kljub velikim težavam zmogli zajeziti.
Pohvalno, da je država končno prisluhnila njihovim težavam in proces deinstitucionalizacije prehaja od besed k dejanjem. A kot mama osebe z motnjo v duševnem razvoju, stare 40 let, bi opozorila na še en pereč problem: gradnjo bivalnih ali stanovanjskih skupnosti za potrebe oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki bivajo doma s starši.
Že v času razgrnitve načrtov deinstitucionalizacije smo se starši, ki imamo otroke s posebnimi potrebami doma, vprašali, kaj pa bo z našimi otroki – čeprav ti že dolgo niso več otroci, ampak so stari 40, 50 in več let. Vedno več nas je staršev, ki imamo te “odrasle otroke” doma, zanje skrbimo 24 ur na dan; razen tisti čas, ko so vključeni v VDC-je. Starši postajamo iz leta v leto starejši, večkrat si želimo čas zase – saj imamo pravico misliti tudi nase, ali ne? Eni starši potrebujejo tudi sami pomoč, drugi jo še bomo. In kaj bo z našimi odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju? Če zakon o deinstitucionalizaciji predvideva razbremenitev zavodov, ali je v prihodnosti kaj, kar predvideva razbremenitev staršev? Kolikor poznam situacijo, se o tem vedno manj govori – vsaj v našem kraju. Še do nedavnega se je na Koroškem veliko govorilo, da se bodo gradile bivalne skupnosti, kamor bomo starši lahko vključili odrasle z motnjo v razvoju, ki živijo doma. Celo s pomočjo vprašalnikov so nekatere občine in CUDV iskali podatke, koliko staršev želi za svoje odrasle z motnjo v duševnem razvoju bivanje v bivalni skupnosti. In ni nas bilo malo. V slovenjgraški občini so za gradnjo pokazali velik interes, našlo se je zemljišče, v lokalnem časopisu je bil predstavljen objekt za do 20 uporabnikov. Iskala so se le še sredstva, bodisi v smeri javno-zasebnega partnerstva bodisi črpanja evropskih sredstev. Strokovni kader bi pokrili s pomočjo CUDV Črna, saj bi bivalna skupnost delovala pod njegovim okriljem. Starši smo z velikimi pričakovanji zrli v prihodnost. A v zadnjem letu je vse potihnilo.
Projekt deinstitucionalizacije podpiram in prav je, da se bo končno začela reševati problematika natrpanega zavoda, pa vendar bomo morali biti slišani tudi starši, ki imamo osebe z motnjo v duševnem razvoju doma. Tudi ti potrebujejo kvalitetnejše življenje, da gredo od doma, da se jim da občutek večje samostojnosti. Tako pa so vpeti v okolje svojih staršev. Naveličani vsega, željni sprememb. In kam bodo odšle te osebe, ko starši zanje ne bomo mogli skrbeti? Kolikor vem, se zanje ne bo našlo mesto v dolgotrajni oskrbi, o kateri zadnje čase veliko slišimo, prav tako ne v zavodih, ki so že tako prenatrpani. Mogoče je kdo videl rešitev za te osebe v osebni asistenci. A najpogosteje je tako, da imajo osebno asistenco za te osebe kar starši sami.
Skrb vzbujajoče je, da so osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v domačem okolju, vse bolj prezrte, potisnjene še bolj na rob. Družba namreč vidi le to, da so preskrbljene, vsega drugega pa ne – stiske, nemoči staršev in oseb z motnjo v duševnem razvoju, težav, ki so največkrat skrite za štirimi stenami …
Kdaj se bo tudi za te ljudi poskrbelo z gradnjo bivalnih skupnosti? Da bodo kvalitetneje zaživeli, da se bodo razbremenili starši in da bodo lahko tako eni kot drugi uživali, če ne prej, vsaj v starosti.

Skincare Zero Image

(PISMA BRALCEV) S posebnimi potrebami

Preberite izvorno novico na (PISMA BRALCEV) S posebnimi potrebami >