Dejanja krivolova težko dokazati, še težje preprečiti

Dejanja krivolova težko dokazati, še težje preprečiti

Divji lovci lovijo predvsem ponoči, največ na Pohorju, dobro so opremljeni s sodobno tehnologijo, uporabljajo tudi dušilce zvoka

Radeljski policisti so v zadnjih treh mesecih prejeli tri prijave nezakonitega lova na območju Ribnice na Pohorju. Minuli mesec so na območju Josipdola pri nezakonitem lovu zasačili 37-letnega moškega, doma z območja Policijske postaje (PP) Radlje ob Dravi. Zasegli so mu samostrel s puščicami. Osumljen je še najmanj dveh kaznivih dejanj nezakonitega lova v septembru. V gozdu na območju Ribnice na Pohorju naj bi bil ustrelil dva jelena. Policisti so mu izdali tudi odločbo o prekršku zaradi vožnje v naravnem okolju.

Pri krivolovu je najpogosteje nedovoljeno odstreljena jelenjad, medtem ko preostala divjad le izjemoma, ocenjujejo v Policijski upravi (PU) Celje. Na območju PP Radlje so v zadnjih štirih letih obravnavali osem kaznivih dejanj nezakonitega lova, na PP Slovenj Gradec pet, na območju PP Dravograd in Ravne pa le po enega.

​Ogromno območje

“Območje Pohorja je zelo veliko. Veliko je tudi cestnih povezav, ki dajejo storilcem možnost prikritega prihoda in odhoda ter izvršitve kaznivih dejanj. Najpogosteje za tovrstna kazniva dejanja sploh ne izvemo ali pa izvemo, ko se najdejo ostanki uplenjenih živali. Prav zaradi vseh teh okoliščin je preprečevanje tovrstnih kaznivih dejanj oteženo,” pravijo v PU Celje. S tem, da je ta nezakonita dejanja težko preganjati, se strinja tudi Zdravko Miklašič iz službe za lovsko načrtovanje Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).

Odnos do lovstva pozitiven
Predsednik koroške lovske zveze Janez Švab poudarja, da imajo koroški lovci ničelno toleranco do krivolovcev, nelovcev in tudi do neodgovornih lovcev, ki imena lovci niso vredni. Kritični so tudi do vseh nedovoljenih voženj v naravnem prostoru, do gibanj po brezpotjih, uničevanja stanišč divjadi z nestrokovnimi posegi. Ugotavlja sicer, da je Koroška že od nekdaj pokrajina, kjer je odnos do lovstva v glavnem pozitiven, lovska etika pa visoko razvita. Imajo dolgo tradicijo lova, lovci so največkrat del družinske tradicije. Čeprav na Koroškem prihaja do posameznih kaznivih dejanj krivolova, tega ne vidi kot kak večji problem. Ocenjuje, da so lovci dobro ozaveščeni in izobraženi o preprečevanju, odkrivanju in izvajanju tega kaznivega dejanja. Imajo tudi dobro organizirano in kontrolirano obvezno lovsko čuvajsko službo (pogodbene obveznosti med lovskim čuvajem in lovsko družino so določene z zakonom). Lovci so v lovišču prisotni vse leto.

Lovci jih opazijo, ko najdejo kadavre živali, na katerih se vidi, da je nekdo odstranil boljše dele ali odtujil trofejo. Po stanju kadavra je možno opredeliti tudi čas dejanja. Opozarja, da preganjanje tovrstnih dejanj ponavadi ni uspešno, saj je storilce težko zalotiti pri dejanjih. Materialna škoda v krivolovu ni velika, večinoma gre za nekaj deset kilogramov divjačine, vrednost odtujenih trofej pa je mogoče ovrednotiti le, ko so te zasežene. Le redko storilce dobijo na kraju samem, ponavadi so dejanja samo posredno dokazljiva, zato na sodišču padejo, saj ni dovolj trdnih dokazov, ugotavlja tudi Izidor Cojzer iz ZGS, vodja pohorskega lovišča s posebnim namenom (LPN).

​Izživljanje, objestnost, nagajanje …

Miklašič opozarja še na to, da ni vseeno, na kakšen način žival umre. Lovci so dolžni pri izvajanju ukrepov, s katerimi regulirajo številčnost ter spolno in starostno strukturo divjadi, uporabljati predpisano orožje. Storilci kaznivega dejanja pa pri tem uporabljajo prirejeno strelno orožje, ki živali povzroča trpljenje. “Danes je na trgu čuda pripomočkov, ki omogočajo lov ponoči. To močno vpliva na krivolov. Zakaj ljudje to sploh počnejo? Ker je danes lahko prodati divjačinsko salamo, zagotovo pa tudi iz objestnosti,” razmišlja Miklašič.

Celo če krivolovca izsledijo, mu je zelo težko dokazati krivdo in ga pravnomočno obsoditi

Ni pa problematično zgolj protipravno prilaščanje živali, tudi vožnje v okolju bi morala preganjati okoljska inšpekcija, poudarja Cojzer. “Gre za nagajanja, onemogočanje našega udejstvovanja. Na različne načine se izživljajo, živali ustrelijo in jih pustijo na mestu. Dostikrat najdemo živali, ki so bile pokončane. Težko potem rečeš, da to delajo za preživetje, nekateri pa seveda to počnejo za posel, meso uporabijo za salame,” je povedal Cojzer.

image

Pohorsko lovišče s posebnim namenom
Arhiv ZGS

Tudi sam razmišlja, da na krivolov v zadnjih letih vpliva napredek tehnologije. “Krivolovci so dobro opremljeni. Te stvari se dogajajo ponoči, s pripomočki (za nočno opazovanje, termovizija, svetila, reflektorji, dušilci zvoka), ki jih lovci sicer ne smemo uporabljati. Pripeljejo se z avti, živali osvetlijo z reflektorji, uporabljajo dušilce zvoka, da prikrijejo pok. Tudi samostrel, ki je bil uporabljen v Ribnici, je orožje, ki ne proizvede hrupa. Vsako leto so bolj sofisticirani, kar za nas pomeni veliko težavo. Poleg tega da kradejo, tudi vznemirjajo divjad ponoči in povzročajo dodatno delo našim zaposlenim in organom pregona,” je povedal. Njihova uspešnost pregona je odvisna od iznajdljivosti, vztrajnosti, poudarja. “Ko najdemo ostanke živali v gozdu, lahko sklepamo, da je šlo za krivolov. Takrat obvestimo policijo in rešujemo skupaj z njo. Večkrat smo neuspešni kot uspešni, tu pa tam se nam posreči, da koga odkrijemo,” je povedal.

​Na pohorskem lovišču pet čuvajev

Nedavni primer, ko so policisti zaradi suma kaznivega dejanja nezakonitega lova 37-letnika tudi kazensko ovadili, so zaznali pod Ribniškim jezerom, ki spada v pohorsko LPN. Sega od Areha do Kremžarjevega vrha. “Opažamo konstantno prisotnost krivolovcev. Na letni ravni odkrijemo od tri do pet takšnih dejanj. Veliko jih ostane neodkritih, najdemo samo pokončane živali, a ne storilcev,” je povedal Cojzer, vodja enega od osmih slovenskih lovišč, ki jih upravlja ZGS.

V zadnjem desetletju manj
Na pohorskem lovskem upravljavskem območju (LUO), za katero izdelujejo lovskoupravljavske načrte – veliko je 165.189 hektarjev in sega od Maribora na vzhodu preko Pohorja in Kozjaka, Uršlje gore, Smrekovca vse do Raduhe, Olševe in Pece na zahodu -, je 36 lovišč v upravljanju lovskih družin in eno lovišče LPN Pohorje, ki ga upravlja ZGS. Po pravilniku o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovskoupravljavskem območju so upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom dolžni tekoče in kronološko po datumu voditi evidenco odstrela in izgub divjadi, nam je pojasnil Zdravko Miklašič. Po podatkih iz evidence ugotavlja, da izgube divjadi zaradi krivolova po letih nihajo, prevladuje krivolov rastlinojede parkljaste divjadi, krivolova male divjadi (fazan, raca mlakarica, poljski zajec, male zveri …) pa skoraj ni evidentiranega. Največ je krivolova srnjadi, sledijo jelenjad, gamsi, najmanj evidentiranega krivolova pa je divjih prašičev. V zadnjem desetletnem obdobju (2010-2019) je evidentiranega manj krivolova (160 živali) kot v obdobju (2000-2009), ko je bilo evidentiranega 70 odstotkov več krivolova (276 živali). V zadnjem desetletnem obdobju (2010-2019) je kot krivolov evidentiran odvzem 85 srn, 59 navadnih jelenov in 16 gamsov.

Pohorsko lovišče s posebnim namenom je veliko 27.500 hektarjev, približno dve tretjini ga je na Štajerskem, tretjina na Koroškem, a kot pravi Cojzer, je teh dejanj v zadnjih letih več na koroškem koncu. Pet redno zaposlenih revirnih lovcev, lovskih čuvajev, nadzoruje od pet do šest tisoč hektarjev revirjev, a težko do te mere, da si ljudje omenjenih dejanj ne bi privoščili. “Revirni lovec ne more biti prisoten 24 ur, oni pa so dobro organizirani. Tudi sami smo konkretno izpostavljeni tem ljudem, na srečo še ni bilo kakšnega neljubega dogodka. A to, kaj so ti ljudje pripravljeni storiti, da zakrijejo sledi, je le v njihovih glavah. Samo upamo lahko, da ne pride do česa hujšega,” še dodaja Cojzer.

Skincare Zero Image

Dejanja krivolova težko dokazati, še težje preprečiti

Preberite izvorno novico na Dejanja krivolova težko dokazati, še težje preprečiti >