Prednosti in slabosti dela na domu: Obesiti perilo je za koga velika skušnjava

Prednosti in slabosti dela na domu: Obesiti perilo je za koga velika skušnjava

O delu na daljavo oziroma doma bo resorno ministrstvo odprlo širšo razpravo. Preverili smo različne prakse in izkušnje s to obliko dela.

Potem ko je v epidemiji koronavirusa po podatkih ministrstva za delo (MDDSZ) kar deset tisoč podjetij svojim zaposlenim enostransko odredilo delo na domu, se odpira nadaljnja razprava o prednostih, slabostih in pasteh tovrstnega dela. Minister Janez Cigler Kralj poudarja, da namerava o delu na domu, ki ga ocenjuje kot pomembno temo, odpreti razpravo s socialnimi partnerji še letos in pri tem iskati rešitve, sprejemljive za zaposlene in delodajalce. Ocenjuje, da velja delu na domu posvetiti več pozornosti v vseh dejavnostih, kjer je delo možno opravljati na ta način. Delodajalci lahko s tem delovni proces naredijo bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Praviloma je ta način dela pozitiven tudi za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, poudarjajo na MDDSZ. Pripravili bodo analizo zakonskih okvirov in primerjalne ureditve dela na domu oziroma na daljavo, preučili možnost priprave spletnih prijav na inšpektorat, okrepili informiranje in nadgradnjo, da se lahko obstoječe pogodbe o zaposlitvi le dopolnijo in ne sklepajo na novo. Tako sindikati kot delodajalci pa medtem že opozarjajo na nujnost ustreznih zakonskih (pre)ureditev. Preverili smo nekaj praks in razmislekov iz javnega in zasebnega sektorja o delu na domu.

Nadomestila zaposlenim v primeru dela na domu

Pri Zavarovalnici Sava, ki ima okrog 1400 zaposlenih, želijo v prihodnje z občasnim opravljanjem dela na domu zaposlenim omogočati lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Tako bodo v dogovoru z zaposlenimi omogočali, da bodo lahko nekaj dni v mesecu delali od doma. “V tej povezavi vidimo delo od doma predvsem v usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja,” so pojasnili, vendar pa bodo potrebne prilagoditve tudi na zakonodajni ravni, dodajajo in še poudarjajo, da povsod procesi dela od doma ne omogočajo. Po neuradnih podatkih v družbi pripravljajo prilagojene pravilnike. Pojasnili so še, da so v preteklih mesecih zaradi zagotavljanja zdravja zaposlenih enostransko na delo od doma napotili nekatere zaposlene (predvsem rizične skupine) in 30 odstotkov drugih zaposlenih v vseh organizacijskih enotah. “Zaposleni, ki delajo od doma, so upravičeni do pavšalnega nadomestila, višino katerega s sklepom določi uprava družbe,” pojasnjujejo v zvezi s povračilom stroškov elektrike, interneta, telefona itd. Kolikšno je pavšalno nadomestilo, je poslovna skrivnost družbe. V Novi KBM z okrog 1200 zaposlenimi o stalnem delu od doma za zdaj ne razmišljajo. “Z vidika naših delovnih procesov je za nas zanimiva možnost občasnega dela od doma in v tej smeri bi si želeli tudi bolj fleksibilno zakonodajo, ki ureja to področje,” pojasnjujejo. Kot smo izvedeli, lahko zaposleni, če želijo, če to dopušča delovni proces in v dogovoru z nadrejenim zaprosijo za delo od doma, ki lahko traja največ sedem dni na mesec.

image

Andrej Petelinšek V Novi KBM z okrog 1200 zaposlenimi o stalnem delu od doma za zdaj ne razmišljajo. 

Od doma že, a v mejah

“Delo od doma oziroma nasploh fleksibilen delovni čas v Plastiki Skaza podpiramo že od nekdaj, težko pa bi enostransko trdili, da je tovrstno delo zgolj nekaj dobrega ali slabega,” razmišlja direktor dr. Robert Agnič, eden od dveh direktorjev Plastike Skaza. “Z nudenjem možnosti samoorganiziranja spodbujamo samostojnost, kar pa, po vseh raziskavah sodeč, vodi do večjega zadovoljstva in večje učinkovitosti pri delu. Zelo odvisno pa je od posameznika, ali si zna čas organizirati na pravilen način,” dodaja Agnič. Za podjetje pa delo na domu pomeni tudi nekaj deset tisoč evrov prihranka pri potnih stroških na letnem nivoju, manj je tudi izpustov CO2 zaradi vožnje, dodaja.

Učinkoviti bolj ali manj?
Na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) – povprašali smo v enoto (OE) na Ravnah – so delo na domu omogočili vsem. V drugi polovici marca je z njim pričelo 26 sodelavcev, aprila pa še štirje, je povedal direktor ravenske OE ZPIZ Vilko Černovšek, učinkovitost dela na ta način pa ocenil kot primerljivo z utečeno. Delo na domu ohranjajo tudi v bodoče, le da je število delovnih dni v tednu nekoliko omejeno – od enega do štiri delovne dni na teden. Glede stroškov Černovšek navaja, da natančnih podatkov nima: “Dejstvo pa je, da za dneve dela na domu zaposlenim ne izplačamo potnih stroškov. Za en dan dela na domu dobi delavec 0,5 evra za uporabo lastnih sredstev (telefon) na dan.”
Na slovenjgraški mestni občini so zaposlene, ki so jih tudi tehnično opremili za delo od doma (kupili so nekaj računalniške opreme, vzpostavili povezave do programov ipd.), razporejali tedensko v skladu s predlogi vodij. “Sistem se je izkazal za dokaj učinkovitega, ne moremo pa z gotovostjo trditi, da so bili zaposleni bolj učinkoviti, kot če bi delali na delovnem mestu. Po pogovoru z uslužbenci ugotavljamo, da je vendarle lažje delati na delovnem mestu, kjer imajo na razpolago vso dokumentacijo, sestanki so pristnejši kot preko interneta in podobno,” pojasnjujejo. O ohranitvi takega sistema, razen če bodo tako zahtevale zdravstvene razmere, ne razmišljajo.

V času epidemije covida-19 je delalo od doma približno dvajset odstotkov zaposlenih. “V posameznih primerih smo opazili, da je delo potekalo bolj fokusirano in so bili zaposleni dodatno motivirani, pokazali so nadpovprečne rezultate, spet pri drugih se je izkazalo, da so potrebovali dodatno pomoč oziroma spodbude nadrejenih. V prihodnje bomo prav gotovo nadaljevali delo od doma, a v mejah normale.” Kot je znano, je to velenjsko podjetje lani na določenih oddelkih uvedlo šesturni delovnik, ki se dobro obnese. “Niso toliko pomembne ure kot politika in organizacijska kultura podjetja. Pravzaprav ni važno, ali si v pisarni štiri ali deset ur dnevno, važna je učinkovitost. In ljudje so bolj motivirani in učinkoviti, če si lahko sami razporejajo delovni čas, morajo pa biti pri tem ciljno naravnani in odgovorni. Delodajalec pa jim mora zaupati,” še dodaja.

Delo na domu stalna praksa

V ptujskem podjetju Intera, ki se ukvarja z razvojem poslovnih spletnih aplikacij, je delo na domu ustaljena praksa. Kot pojasnjuje direktor Peter Ladič, tako prihranijo čas: “Usmerjeni smo v cilje in njihovo doseganje, ne pa v to, kdo je prisoten. V praksi to pomeni več časa za družino, šport, za karkoli drugega, namesto da nekdo preživi tri ure na cesti.” V njihovi dejavnosti fizična prisotnost pač ne pomeni kaj dosti, popolnoma vseeno je, ali nekdo programira od doma ali iz parka. Delo od doma torej podpirajo, a vendarle ne stoodstotno, poudarja Ladič, saj je “vedno treba delati tudi na ekipnem duhu, internih izobraževanjih, prenosih znanja, neformalnih srečanjih”. Zato so v podjetju večinoma vsi prisotni ob ponedeljkih in petkih, ostale dni pa le tisti, ki morajo biti. Res je, priznava Ladič, da delo na domu od posameznika zahteva konkretno disciplino, saj je vseeno “skuhati kosilo ali pa obesiti perilo lahko za koga velika skušnjava”. Pomembno je doseganje ciljev, stvar posameznika pa je, ali se delo s kupom nekih motenj vleče skozi ves dan ali pa ima posameznik prostor, domačo pisarno, v kateri lahko dela nemoteno.

Skincare Zero Image

Prednosti in slabosti dela na domu: Obesiti perilo je za koga velika skušnjava

Preberite izvorno novico na Prednosti in slabosti dela na domu: Obesiti perilo je za koga velika skušnjava >

Interdiskont.si | Ponudbe meseca

Jezički: