VIDEO in FOTO: Za špansko vlado implicitna razglasitev neodvisnosti nesprejemljiva, Katalonci niso navdušeni

VIDEO in FOTO: Za špansko vlado implicitna razglasitev neodvisnosti nesprejemljiva, Katalonci niso navdušeni

Bo razglasil neodvisnost Katalonije ali ne bo? To je bilo danes vprašanje, ki si ga je pred nastopom premierja katalonske regionalne vlade Carlesa Puigdemonta zastavljala ne le španska, ampak evropska javnost. A jasnega odgovora in nove države danes še nismo dobili. Dobili pa smo obljubo, da se bodo prizadevanja Katalonije za osamosvojitev nadaljevala.

Puigdemont je v začetku svojega nagovora zavzel zelo miroljubno stališče. "Jasno je, da to ni več notranja zadeva. Katalonija je zdaj evropska zadeva," je dejal Puigdemont. Dejal je tudi, da ne "načrtuje nobenih groženj ali žaljenja" in poudaril, da je treba "zmanjšati napetosti in prispevati k temu z besedami in dejanji"

Carles Puidgemont nagovarja katalonski parlament

Puigdemont je pred katalonski parlament stopil z enourno zamudo. (Foto: AP)

"Izid pravi DA neodvisnosti, to je volja, ki ji želim slediti," je dejal. "V tem zgodovinskem trenutku kot predsednik Katalonije želim slediti slediti volji ljudstva, da Katalonija postane neodvisna država," je dejal Puigdemont. 

Puigdemont želi mediacijo s špansko vlado

Kljub temu pa je predlagal odložitev tega procesa za nekaj tednov, da bi lahko najprej rešitev iskali v dialogu z Madridom.

"Danes sem sprejel mandat, da bo Katalonija postala neodvisna država v obliki republike," je dejal Puigdemont. "Zadržali bomo razglasitev neodvisnosti za nekaj tednov, ker želimo razumen dialog, mediacijo s špansko državo," je dodal. 

Katalonski voditelj je nagovoril tudi Špance, ki jih skrbi katalonsko prizadevanje za neodvisnost. "Nismo jezni, nismo uporniki, smo normalni ljudje," je dejal. Poudaril je, da Katalonci nimajo nič proti Špancem, pač pa prav nasprotno – da si želijo več razumevanja. 

Je pa znova obsodil dejanja španske vlade, ki so z nasiljem skušale preprečiti referendum 1. oktobra. "Njihov cilj je bil, da ustvarijo paniko in strah in prisilijo ljudi, da ostanejo doma," je dejal. Toda, kot je poudaril, jim to ni povsem uspelo, saj je več kot dva milijona ljudi prišlo na volišča. 

Po koncu nagovora se je zbrana množica v Barceloni hitro razkropila. Številni niso mogli skriti razočaranja, ker njihov voditelj ni jasno in glasno razglasil neodvisnosti Katalonije. Njihove sanje tako še vedno visijo v zraku. 

Protestniki spremljajo govor Puigdemonta

Številni Katalonci so po sporočilu Puigdemonta domov odšli z ‘dolgimi nosovi’. (Foto: AP)

Odziv španske vlade

Španska vlada je zavrnila 'tiho' deklaracijo neodvisnosti. "Nesprejemljivo je implicitno razglasiti neodvisnost in jo nato zadržati na tako ekspliciten način," je dejal tiskovni predstavnik vlade. 

Dejal je tudi, da ni mogoče sprejeti veljavnosti referenduma, ki ga je ustavno sodišče prepovedalo.

'Nacionalizem predstavlja delitev'

Vodja glavne opozicijske desno-sredinske stranke Državljani (Ciudadanos) Ines Arrimadas se je odzvala na dogajanje. "Nacionalizem predstavlja delitev, naša pot pa je Evropska unija, ki predstavlja enotnost," je dejala. "To je bil udarec demokraciji, parlamentu, Španiji in Evropski uniji," je dejala. Opozorila je, da je katalanska vlada s svojimi govori in s pomočjo medijev uspela zbuditi tiho večino. "Ti milijoni Kataloncev ne bodo več utihnili," je dejala.

Razočaranje so izrazili tudi v skrajno levi stranki CUP, ki je v regionalnem parlamentu ključna zaveznica Puigdemontove koalicije. "Verjeli smo, da je bil današnji dan namenjen slovesni razglasitvi katalonske republike in verjetno smo zamudili priložnost," je v parlamentu dejala poslanka CUP Anna Gabriel.

Nagovor preložili za eno uro

Svoj nastop v parlamentu v Barceloni je katalonski premier preložil za eno uro. Poslance bi moral nagovoriti ob 18. uri, a jih je šele malo po 19. uri. 

Pojavlja se več špekulacij, zakaj so težko pričakovani nastop prestavili. AP je poročal, da je parlamentarna skupina sklicala sestanek zaradi zahteve opozicije, da odpovejo današnjo sejo. Nekateri španski mediji poročajo, da naj bi nagovor preložili zaradi možne mednarodne mediacije, ki jo je Španija zavrnila. Nekateri pa pišejo, da njegova koalicijska partnerica, levo usmerjena stranka CUP, ni zadovoljna z besedilom govora. 

Španski mediji so predvidevali, da neodvisnosti danes ne bo razglasil in bo le dejal, da je rezultat referenduma podlaga, da se odcepitev "sproži kmalu".

Stopnjevanje pritiska

Že ves dan so sicer številni voditelji pozivali Puigdemonta, naj ne razglasi neodvisnosti. "Rad bi zaprosil gospoda Puigdemonta, naj ne stori ničesar nepovratnega, naj ne stopi na pot brez povratka, naj ne poda enostranske razglasitve neodvisnosti in naj se vrne k zakonom," je dejal tiskovni predstavnik španske vlade Inigo Mendez de Vigo, ki je tudi minister za izobraževanje. Kot je dodal, ima Puigdemont "še čas", da stori korak nazaj.

Tudi predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je le nekaj ur pred pričakovanim nastopom v regionalnem parlamentu Puigdemonta prosil, naj odstopi od poziva k neodvisnosti. "Vedno iščimo tisto, kar nas združuje in ne tistega, kar nas ločuje. To je tisto, kar bo odločilo o prihodnosti našega kontinenta."

Pritisk na Puigdemonta, da se ne odloči za enostransko razglasitev samostojne Katalonije se je stopnjeval že včeraj. Katalonski regionalni oblasti sta tako Francija kot Nemčija sporočili – podpiramo enotno Španijo. "Samostojne Katalonije ne bomo priznali," so bili jasni v Parizu.

Carles Puidgemont

Carles Puidgemont se je takole pripravljal na svoj govor. (Foto: AP)

Oglasila se je tudi županja Barcelone Ada Colau. "Ne počnite stvari, ki bi zaprle vrata dialogu," je dejala. Stavek je bil namenjen tako Puigdemontu kot španskemu premierju Marianu Rayoju. Od prvega županja pričakuje, da ne bo enostransko razglasil neodvisnosti Katalonije. Od drugega pa, da regiji ne bo odvzel avtonomije. Sporočila jima je, da je "najbolj pogumna stvar, ki jo lahko naredita," ta, da situacije ne zapletata še bolj, kot je že zapletena. 

Medtem se španska politika precej zbira okoli Rajoyjeve ideje, da bo zaščitil enotnost Španije. Šef socialistov Pedro Sanchez, ki prav tako nasprotuje katalonski samostojnosti, je dejal, da "podpira vsako akcijo Madrida, če bo kdo skušal razdreti družbeno harmonijo" in bo neodvisnost razglašena enostransko.

Katalonija

(Foto: 24ur.com)

Erjavec: Računamo na dialog in razum

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec in italijanski zunanji minister Angelino Alfano sta na Brdu pri Kranju pozvala k spoštovanju španske ustave in zakonov. "Globoko spoštujemo špansko ustavno enotnost in upamo, da ta ne bo prišla pod vprašaj. Spoštovanje španske ustave je nujno za ohranitev vladavine prava," je dejal Alfano. Obe strani v Španiji je pozval k dialogu in poudaril, da Evropa trenutno najbolj potrebuje enotnost.

Minister Erjavec pa je spomnil tudi na to, v kakšnih okoliščinah je Slovenija razglasila neodvisnost od nekdanje Jugoslavije. Poudaril je, da je razglasitev bila v skladu s takratnim jugoslovanskim pravom. "Računamo na dialog in razum," je dejal Erjavec. 

Fotogalerija (8)

  • Policija v Kataloniji v pripravljenosti - 2
  • Policija v Kataloniji v pripravljenosti - 1
  • Priprave v Kataloniji - 2
  • Priprave v Kataloniji - 3
  • Priprave v Kataloniji - 4
  • Priprave v Kataloniji - 5
  • Priprave v Kataloniji - 6
  • Priprave v Kataloniji - 7

Policijske patrulje pred parlamentom, na letališčih, železniških postajah …

V Kataloniji so se na večerno dogajanje pripravljale predvsem varnostne sile. Pred regionalnim parlamentom so namestili varnostne ograje, vpoklicane so policijske okrepitve. Španske oblasti so poostrile varnost tudi na letališčih in železniških postajah v Kataloniji. 

Okoli 30 traktorjev, okrašenih s katalonskimi zastavami, se je zbralo v bližini katalonskega parlamenta. Tam se je zbrala tudi množica protestnikov tako ene kot druge strani. 

"Če bo šla policija na parlament, ga bomo zaščitili s telesi. Če razglasitve ne bo, gremo po Puigdemonta," so naši novinarki Tei Šentjurc povedali protestniki, ki si želijo neodvisnosti. 

Katalonci v pričakovanju - 3

Številni Katalonci se pripravljajo na proslavljanje morebitne razglasitve neodvisnosti. (Foto: AP)

Tudi Katalonci neenotni?

Čustva so po referendumski nedelji, ki jo je zaznamovalo policijsko nasilje in več sto ranjenih, razgreta. Narašča pa tudi zaskrbljenost med ljudmi. Puigdemont je v preteklih dneh večkrat ponovil, da bo razglasil neodvisnost. A Katalonci niso bili enotni že na referendumu, kjer so se sicer precej enoglasno izrekli za samostojnost, a na volišča jih je prišlo le slabih 43 odstotkov.

Po anketi La Razona, ki so jo izvedli po referendumu, neodvisnosti Katalonije nasprotuje 79,4 odstotka Špancev in 58,9 odstotka Kataloncev. Skrbi pa jih tudi vse daljši seznam podjetij, ki bi najbogatejšo Špansko regijo zapustila, če bi šla Katalonija na svoje, pri tem pa ostala brez evra in dostopa do enotnega evropskega trga. Med zadnjimi je odhod napovedalo veliko založniško podjetje Grupo Planeta.

Iz bank že jemljejo prihranke

Andrej Klemenčič, profesor, ki že dolga leta živi v Španiji, pravi, da je sicer v katalonski družbi čutiti napetost, da "Katalonci iz bank tudi že jemljejo prihranke". Ga pa ne skrbi, da bi v prihodnjih dneh prišlo do izgredov, ker je katalonska družba nenasilna.

Glede slovenskega pogleda na katalonsko neodvisnost pravi, da je bila za razliko od Kataloncev slovenska družba v tistem obdobju homogena. "Več kot polovica katalonske družbe pa osamosvojitve ne podpira. Samo tretjina si želi takojšnje osamosvojitve."

Podobno meni tudi zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič. Poudarja pa, da je težava, ker je "prav španska država od kralja dalje v zadnjem tednu zaprla vse dejanske poti k dialogu". "Zagovornike neodvisnosti so nekako simbolno izgnali iz nacionalnega občestva, jih razglasili za radikalce in odpadnike in zdaj jim niso prepustili druge možnosti, kot da se konsituirajo v nek nov pravni subjekt," pravi Gabrijelčič.

Katalonija

(Foto: 24ur.com)

"Ne" zunanji mediaciji. A kako naj rešita spor strani, ki se leta nista znali pogovarjati?

Medtem ko so konec tedna v množičnih protestih sprti strani v Madridu in Barceloni tudi ljudje pozvali, naj sedeta za mizo in se dogovorita, preden po šla Španija na pot v prepad iz katerega ne bo povratka, pa sta doslej obe strani, kljub uradnim izjavam, da bi se pogajali, ostali vsaka na svojem bregu.

Izjava o tem, da bi se pogajali, se je namreč vedno končala s tem, kaj bi morala storiti nasprotna stran, da bi do pogajanj lahko prišlo.

V Madridu so bili tudi jasni, da zunanjih mediatorjev ne želijo, prav tako je bilo v Bruslju slišati jasen "ne" vmešavanju "v notranje španske težave".

A kako naj spor rešita strani, ki imata s komunikacijo težave že desetletja?

Od leta 2005 do letos se je delež zagovornikov katalonske neodvisnosti povečal s 13,6 odstotka na 41 odstotkov (julij 2017).

V teh letih se je večal prepad med gospodarsko močno Barcelono in politično vplivnim Madridom, gluhim za katalonske želje po ustavnih spremembah in večji avtonomiji. Najslabše pa je zadnjih deset let, ko se je Španija ukvarjala z gospodarsko krizo, šibke vlade pa so se posvečale same sebi.

Da bi v tej situaciji sprti strani dejansko sami našli pot iz tunela, v katerega sta zašli, dvomi veliko analitikov, med njimi Mohamed A. El-Erian, ki je za Bloomberg zapisal, da "je španska vlada svetu pravkar pokazala, česa ne početi, če del vaše države želi neodvisnost".

Rajoyjeva želja, da Katalonce zatre – četudi s silo – namreč ni zmanjšala, ampak okrepila voljo separatistov.

"Španska vlada očitno ni imela nobene politične volje, da razreši konflikt s Katalonijo. Če bi jo imela, bi bila z regionalno vlado v Barceloni, dosegla dogovor o referendumu," meni. "Namesto tega so se odločili za represijo, katere podobe so napolnile tradicionalne medije in družbena omrežja."

To pa je bila po njegovem mnenju najbrž kaplja čez rob, ki je med Madrid in Barcelono zarezala tako globoko, da obe strani samostojno druga k drugi najbrž ne bosta našli konstruktivne poti: "Trenutni dialog gluhonemih ne deluje, potrebna so konstruktivna pogajanja, kjer pa bodo potrebni evropski ali mednarodni mediatorji, ki bodo k zadevi pristopili bolj odprtih misli ter brez zamer in predsodkov. Dlje kot bo trajalo, da do tega pride, večja škoda bo nastajala, nevarnost nasilja pa je že zdaj prevelika, da bi jo ignorirali."

Povezava do Izvorne Novice >

Jezički: