Hrvaški mediji: Hrvaška je utrpela škodo, odprla se je Pandorina skrinjica

Hrvaški mediji: Hrvaška je utrpela škodo, odprla se je Pandorina skrinjica

Dan po objavi sodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško je pričakovati nove odzive na sodbo. O njej bodo predvidoma govorili tudi na vladi, v Ljubljano pa naj bi prišli župani obmejnih krajev. Predsednik Borut Pahor se bo medtem v Dubrovniku srečal s hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarović.

Predsednik se bo s hrvaško kolegico srečal ob robu vrha Procesa sodelovanja v jugovzhodni Evropi (SEECP), na katerega ga je ta povabila še pred tem, ko je sodišče sporočilo, da bo v četrtek objavilo sodbo. To bo tako priložnost za njuno prvo srečanje po arbitražni odločbi, ki jo sicer Zagreb zavrača in trdi, da je ne bo uresničil.

Predsednik Pahor je v četrtek dejal, da po današnjem srečanju ne pričakuje spremembe stališč glede spoštovanja sodbe arbitražnega sodišča. Bo pa srečanje znak ohranjanja dialoga.

Sicer pa je pričakovati nadaljnje odzive na razsodbo, tudi slovenskih strank, med njimi največje opozicijske SDS, ki je že napovedala novinarsko konferenco.

Arbitražno sodišče je v skladu z arbitražnim sporazumom določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško na kopnem in morju. Med drugim je presodilo, da velika večina Piranskega zaliva pripada Sloveniji, določilo pa je tudi 2,5 navtične milje široko stično območje Slovenije z odprtim morjem.

Hrvaška predsednica je že pred branjem sodbe poudarila, da Hrvaška ne bo dovolila implementacije odločitve sodišče. (Foto: AP)

Odločitev odmeva tudi v tujih medijih

Odločitev arbitražnega sodišča odmeva v tujih medijih. Agencija Reuters izpostavlja, da je odločitev končna in zavezujoča, čeprav se je Hrvaška iz postopka umaknila leta 2015.

Nemška tiskovna agencija DPA je zapisala, da je Slovenija dobila večji kos spornega Piranskega zaliva, da pa Zagreb tako ali tako nima namena spoštovati odločitve sodišča – kljub opozorilom iz Berlina. "Pritisk, s katerim se bo morala soočiti Hrvaška, je prišel iz Nemčije, ki so jo doslej videli kot veliko zaveznico, vse odkar je podprla hrvaško neodvisnost," so še zapisali. V Berlinu ocenjujejo, da je odločitev arbitražnega sodišča spoštovati in implementirati.

Tudi francoska agencija FP poudarja, da Hrvaška nima namena spoštovati odločitve sodišča, da pa je slovenski premier Miro Cerar odločitev pozdravil kot "zgodovinski trenutek za Slovenijo". Dodajajo tudi, da bi hrvaško upiranje implementaciji odločitve sodišča, lahko imelo slab odmev v EU in bi se ji lahko uporništvo maščevalo, saj mora tudi Slovenija prikimati hrvaškemu vstopu v schengensko območje.

Avstrijska APA je zapisala, da je uradni Dunaj vedno podpiral arbitražo kot "racionalno odločitev". Pa tudi, da je potrebno odločitev sodišča spoštovati.

Italijanska ANSA izpostavlja, da je bilo glavno vprašanje arbitraže območje na morju, da pa je arbitražno sodišče odločilo, da lahko Slovenija dostopa do mednarodnih voda.

Srbska agencija Tanjug pa je izpostavila, da se je Nemčija s svojim pozivom, da je treba spoštovati odločitve sodišča, oglasila tik pred branjem sodbe.

Trdinov vrh - 4

(Foto: DolenjskaNews)

Hrvaški mediji: Hrvaška je utrpela škodo

Hrvaški tisk danes ocenjuje, da je Hrvaška z arbitražno razsodbo, čeprav je ne priznava, utrpela veliko škodo. Večerni list opozarja, da je začetno napako storil nekdanji premier Ivica Račan, Novi list pa, da bo zdaj sledila bitka na diplomatskem parketu, po kateri utegne Hrvaška popustiti.

Večernji list piše, da se je v četrtek odprla pandorina skrinjica, saj ima Hrvaška nerešena mejna vprašanja z vsemi sosedami iz bivše Jugoslavije. Največja nevarnost zdaj je, da bo odločitev, čeprav je Hrvaška ne priznava, vplivala na ostala nerešena mejna vprašanja Hrvaške, menijo v časniku.

Po razsodbi, ne glede na to, da je bil proces kompromitiran, je jasno, da je Hrvaška utrpela veliko škodo, piše Večernji list in dodaja, da bi Hrvaška lahko prišla do sprejemljive razmejitve s Slovenijo samo s postopkom na enem od stalnih mednarodnih sodišč. Zdaj pa bo morala plačati odločitev, da je pristala na proces pred arbitražo, ki ji ni treba upoštevati osnovnega načela mednarodnega pomorskega prava, ki je linija ekvidistance in delitev zalivskih voda po sredinski črti.

Po mnenju Večernjega lista je Hrvaška svoj začetni položaj ogrozila že s sporazumom Drnovšek-Račan, s katerim sta se premierja dogovorila, da bodo tri četrtine Piranskega zaliva pripadle Sloveniji. Čeprav je imel Račan pošten namen rešiti vsaj eno mejno vprašanje in čeprav sporazum nikoli ni bil podpisan, je vendarle na določen način vedno določal položaj Hrvaške.

Reški Novi list piše, da se bo, čeprav Hrvaške nihče ne bo mogel prisiliti v to, da sprejme odločitev arbitražnega sodišča, ključna bitka odvijala na diplomatskem parketu, na katerem se je slovenska diplomacija izkazala kot bolj izkušena in spretnejša.

Hrvaška je suverena država, mednarodno pravo pa ne pozna sredstev, s katerimi bi državo prisilili v postopek, iz katerega je izstopila, vendar to ne pomeni, da je zgodba končana, opozarja Novi list. Slovenija bo izkoristila vse možnosti, ne samo mednarodnopravnih, Hrvaška lahko pričakuje tudi neformalne pritiske. Slovenija veliko upanja polaga v EU, zato bo njeno stališče ključno, pomenljivo pa je tudi stališče Nemčije, ki arbitražo označuje za pomemben element mednarodnega prava.

Zdi pa se, da ima Hrvaška kljub slovenski prvi dami podporo ZDA, kar ni presenečenje glede na to, da naj bi prav Američani sprožili afero Pirangate, potem ko so hrvaški strani dali posnetke pogovorov slovenskega arbitra in agentke, piše časnik.

Dodaja, da je cilj Hrvaške, da Slovenijo privede za pogajalsko mizo, a je težko verjeti, da se bo to zgodilo. Novi list tudi ocenjuje, da se bo napetostim na terenu in celo incidentom težko izogniti, pri čemer navajajo informacije, da je v zadnjih dneh hrvaška policija izvajala okrepljen nadzor v akvatoriju, nedavno pa je bila v bližini opažena tudi vojaška ladja.

Vendar je malo verjetno, da bo Slovenija naredila napako in poskušala na silo implementirati razsodbo, zato bo ključna diplomatska bitka in ne bi bilo presenečenje, da bi Hrvaška na koncu vendarle popustila in sprejela določitev kompromitiranega sodišča, zaključuje Novi list.

Splitska Slobodna Dalmacija navaja predstojnico katedre za mednarodno pravo na pravni fakulteti v Splitu Vesno Barić Punda, ki je ocenila, da je odločitev sodišča čista katastrofa, Slovenija pa je dobila celo več od ponujenega v sporazumu Drnovšek-Račan. "Prav smo imeli, ko smo svarili premierko Jadranko Kosor, da sporazum ni dober," je dejala in dodala, da je tudi odziv nemškega veleposlaništva nepričakovan in neobičajen.

O ČEM JE ODLOČALO SODIŠČE:

Piranski zaliv

Meja v Piranskem zalivu in stik Slovenije z odprtim morjem je eno glavnih odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško pri določanju meje med državama. Slovenija je zagovarjala, da je bil na presečni datum 25. junija 1991 Piranski zaliv v celoti slovenski, saj so slovenski organi oblasti izvajali jurisdikcijo v celotnem zalivu in še čez. Prav tako Slovenija zagovarja, da je imela ob razpadu skupne države teritorialni izhod na odprto morje. Hrvaška je temu nasprotovala.

ODLOČITEV SODIŠČA: Sloveniji gre Piranski zaliv od ustja Dragonje do točke 45° 30' 41,7'' severno in 13° 31' 25,7'' vzhodno. Sloveniji pripadejo okoli 3/4 Piranskega zaliva. Območje slovenskega stika z odprtim morjem je široko 4,6 kilometra od osimske meje.

Meja Piranski zaliv

(Foto: 24ur.com)

Levi breg Dragonje

113 hektarov južno od sedanjega toka reke Dragonje oz. kanala sv. Odorika. Pas v povprečni širini 200 metrov se razteza 6 kilometrov nizvodno od mostu pod naseljem Kaštel oz. Dragonja do najbolj južne točke k.o. Sečovlje ob vznožju hribovja. Na tem območju so trije zaselki – Škodelin, Bužini in Mlini-Škrilje ter tudi hiša Joška Jorasa.

Slovenija je menila, da je celotno območje slovensko, tudi prebivalci območja so bili povezani z infrastrukturo Slovenije. Hrvaška pa, da meja poteka po reki Dragonji.

ODLOČITEV SODIŠČA: Joško Joras ostaja na Hrvaškem. Meja v Istri gre po reki Dragonji in se konča na sredini kanala Sv. Odorika.

Meja Dragonja

(Foto: 24ur.com)

Snežnik

Gre za gozdno območje na vzhodnem pobočju Snežnika v velikosti 70 hektarov, sedem t. i. Tomšičevih parcel. Po mnenju Slovenije je to nesporno slovensko ozemlje, a so različna hrvaška gozdna gospodarstva na tem območju gospodarila oz. izvajala sečnjo vse od leta 1950. Za območje se prav tako vodi dvojni kataster.

ODLOČITEV SODIŠČA: Tomšičeve parcele Sloveniji.

Meja Tomšičeva parcela

(Foto: 24ur.com)

Trdinov vrh

Trdinov vrh ali hrvaška Sveta Gera je s 1178 metri nadmorske višine ena najvišjih vzpetin v Gorjancih. Na vrhu sta telekomunikacijski stolp ter vojaški objekt, za katerega Hrvaška trdi, da ga je Slovenija okupirala.

ODLOČITEV SODIŠČA: Vojašnica na Trdinovem vrhu gre Hrvaški.

Meja Trdinov vrh

(Foto: 24ur.com)

Brezovica ter Drage – Sekuliči

V primeru Brezovice gre za nekaj hektarov veliko sporno območje pri Metliki, kjer je kataster dobesedno razdrobljen, za del območja pa se vodi tudi dvojna evidenca oz. evidence sploh ni. Katastrska meja na tem območju je sporna in hkrati povsem neživljenjska.

335 hektarjev veliko k.o. Sekuliči leži na jugozahodnih obronkih Gorjancev na območju Bele krajine. Severni del je gozdnat, na jugu pa so vas Drage in nekaj obdelovalnih površin. Hrvaška trdi, da je to območje njeno, saj je bilo zgodovinsko del hrvaške k.o. Sekuliči. Slovenija je temu oporekala.

ODLOČITEV SODIŠČA: Vas Drage v Beli krajini je na slovenski strani meje. V vasi Brezovica gre meja po katastrski meji.

Meja Bela Krajina

(Foto: 24ur.com)

Območje ob Muri

Mura je bila zgodovinsko naravna meja med Slovenci in Hrvati. A reka je nato večkrat spremenila tok, bila je tudi regulirana. Katastrske meje temu niso sledile. Posledica je, da na slovenskem, levem bregu leži za okoli 800 hektarov katastrsko hrvaških območij, na hrvaškem pa za okoli 260 hektarov katastrsko slovenskih območij. Med spornimi območji je predvsem kraj Mirišče.

ODLOČITEV SODIŠČA: Na Muri meja na splošno poteka po katastrskih mejah. Meja v Razkrižju gre po katastrskih mejah. Kraj Mirišče ostane v Sloveniji. Hrvaški protipoplavni nasipi pa so hrvaški, kar vzbuja nekaj skrbi.

Meja Hotiza

(Foto: 24ur.com)

 

 

Povezava do Izvorne Novice >

Jezički: