Ciljno preverjanje bo dovoljeno med vrhuncem turistične sezone, a pod pogojem, da varnost ne bo ogrožena

Ciljno preverjanje bo dovoljeno med vrhuncem turistične sezone, a pod pogojem, da varnost ne bo ogrožena

Evropska komisija je pripravila dodatna navodila za izvajanje sistematičnega nadzora na zunanjih mejah, ki naj bi zagotovila učinkovitejši nadzor tudi na slovensko-hrvaški meji.

V operativnih smernicah navaja, naj Slovenija od vstopa Hrvaške v schengenski informacijski sistem 27. junija izvaja sistematični nadzor pri vstopu v državo, pri izstopu pa ciljnega, Hrvaška pa obratno, je razvidno iz osnutka gradiva komisije. Navaja tudi, naj državi usklajeno izvajata ciljni nadzor v konicah in ob določenih dneh v času turistične sezone, naj zagotovita kadrovske okrepitve na višku turistične sezone ter naj stalno komunicirata in se usklajujeta.

Med velikonočnimi prazniki se je pokazala razsežnost problema sistematičnega nadzora na mejah. (Foto: POP TV)

Šefic: Nič novega, te dodatne smernice ne bodo preprečile čakalnih vrst

Te štiri smernice Evropske komisije dejansko ne uvajajo nič novega, dajejo le določene napotke, kako še bolj učinkovito in tekoče izvajati nadzor na zunanji schengenski meji, je poudaril državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic. 

Komisija je po njegovih besedah "absolutno poudarila", da je sistematični nadzor po uredbi popolnoma jasno opredeljen in da ga morajo vse članice dosledno izvajati, pri čemer je tudi jasno opredeljeno, kdaj in pod kakšnimi pogoji so mogoča odstopanja. Pri tem je posebej poudarjen višek turistične sezone, ki je pri v Sloveniji od konca junija do začetka septembra, in takrat je smiseln prehod na ciljni nadzor, a seveda pod pogojem, da ocene tveganj pokažejo, da varnost ne bo ogrožena, je izpostavil Šefic.

Te dodatne smernice po navedbah državnega sekretarja ne bodo preprečile čakalnih vrst, ki so vselej bile in bodo še naprej, bodo pa storili vse, da bi bile čim krajše, a ne na račun varnosti.

Na vprašanje, kako je mogoče v kontekstu teh smernic razumeti aprilski dogovor Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije, da je mogoče ob več kot 15-minutnem zastoju preiti s sistematičnega na ciljni nadzor, Šefic odgovarja, da je bilo to pomembno politično sporočilo. "Nedvomno je šlo za pomembno politično sporočilo, iz katerega lahko razberemo, da je s strani Evropske komisije in dveh članic prepoznano, da je ta meja resnično zelo obremenjena ter da je treba nekaj storiti za bolj tekoč pretok," je povedal Šefic. A v praksi se ta dogovor očitno ne bo izvajal, je mogoče razumeti iz dodatnih smernic komisije in besed slovenskega državnega sekretarja.

Šefic poudarja tudi, da pri iskanju rešitev za težave na slovensko-hrvaški meji ne gre za nikakršne dvostranske dogovore, temveč za navodila komisije, varuhinje evropskih pogodb, kako naj se izvaja evropska zakonodaja.

Boštjan Šefic

Prehod na ciljni nadzor je smiseln zlasti na višku turistične sezone, a le pod pogojem, da varnost ne bo ogrožena, je poudaril državni sekretar Boštjan Šefic. (Foto: POP TV)

Vse omenjeno je državni sekretar poudaril po tristranskem sestanku z evropskim komisarjem za migracije Dimitrisom Avramopulosom in hrvaškim državnim sekretarjem Robertom Kopalom.

Kopal je danes v Bruslju poudaril, da se tri strani dogovarjajo o izvedbi aprilskega političnega dogovora. Rezultate je ocenil kot zelo dobre in izrazil pričakovanje, da se bo dogovor ob podpori Slovenije resnično spoštoval. Hrvaški državni sekretar pa je še pojasnil, da obstaja osnutek dokumenta, ki še ni končan. Do konca tega meseca pričakuje usklajeno mnenje o tem, kako doseči, kar so se aprila dogovorili Cerar, hrvaški premier Andrej Plenković ter predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Šefic je imel sicer v Bruslju še niz dvostranskih srečanj – z Madžarsko, Avstrijo, Češko, Dansko, Poljsko in Slovaško, ki so bila osredotočena na vprašanja, povezana z začasnim nadzorom na notranjih schengenskih mejah. Slovenija je na teh sestankih po njegovih besedah jasno predstavljala stališče, da ni razloga za nadzor na njeni meji z Avstrijo, od katere pričakuje pojasnila o argumentih, s katerimi nadzor utemeljuje.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo ta nadzor ostal tudi po šestih mesecih, za kolikor je bil nazadnje podaljšan, Šefic odgovarja, da ne želi ugibati o tem in da je šest mesecev razmeroma dolga doba, varnostno okolje pa je izjemno dinamično, kar nikakor ni floskula, temveč dejstvo. K temu je dodal, da je sicer vedno optimist in da je zmeren optimist tudi v tem primeru.

Tanja Fajon: Ta pravila so neživljenjska 

Evropska poslanka Tanja Fajon je omenila, da je bila 7. aprila tudi sama med tisoči prizadetimi potniki, ki so po pet ur in več čakali na izstop iz Slovenije na Hrvaško. "Kaos, na katerega smo stalno opozarjali, se je zgodil. Na nezmožnost sistematičnih pregledov vseh potnikov smo v pogajanjih opozarjali s kolegi v parlamentu, je opozarjala moja država Slovenija, je opozarjala stroka."

V situaciji, ko ima dve milijonska Slovenija obenem neutemeljeno kontrolo tudi na meji z Avstrijo in Italijo, se upravičeno sprašujemo, ali Schengen sploh še deluje, ali je evropska politika za zagotavljanje varnosti in upravljanje z migracijami sploh na pravi poti? Ali ima komisija sploh še razum in moč odločanja ali je podlegla interesom posameznih držav, se je vprašala Fajonova. 

Fajonova je zapisala, da so sprejeli ukrep, ki je neživljenjski in nepremišljen, brez ustrezne študije, ki bi preverila učinke vpliva na promet, škodo v gospodarstvu in turizmu. "Razumem in strinjam se, da je na prvem mestu varnost naših državljanov. Podpiram vse smiselne in premišljene ukrepe, ki to tudi zagotavljajo. Zadnji ukrep to ni. Kar smo naredili z nesorazmerno prenovo zakonika, je žal zgolj dokaz brezglave in nedelujoče evropske politike."

Slovensko-hrvaško kopensko mejo vsak konec tedna prečka na tisoče turistov, ki gredo na hrvaško obalo, je dejala Fajonova. "V zadnjih tednih smo bili priča zaostreni politični retoriki na obeh straneh meje, medsebojnemu obtoževanju in tudi nemoči mejnih organov, ki so bili prepuščeni sami sebi. To ni evropska politika, ki bi vlivala zaupanje ljudem," je bila ostra.

Od komisarja pričakuje odgovor, ali bodo v schengenski zakonik tudi formalno vključili usmerjeno preverjanje potnikov, kadar je čakalna doba daljša od 15 minut. "Pričakujem, da boste ukrepali. Sicer bom kot pogajalka v drugih ključnih dosjejih na področju migracij in varnosti nove ukrepe sprejemala z veliko večjo mero zadržanosti," je zaključila.
 

Povezava do Izvorne Novice >

Jezički: