Sadjar o tem, zakaj letos ni zavaroval pridelka: Če greste v trgovino, pa vas ogoljufajo, se boste še vrnili tja?

Sadjar o tem, zakaj letos ni zavaroval pridelka: Če greste v trgovino, pa vas ogoljufajo, se boste še vrnili tja?

Kmetijski minister Dejan Židan je na vladi predstavil prvo informacijo o pozebi pretekli konec tedna. Kot je izpostavil, je stanje na terenu težko. Medtem ko na ministrstvu zaradi letošnje pozebe že pripravljajo nov interventni zakon, Židan pričakuje, da bi maja izplačali 3,5 milijona evrov odškodnine zaradi lanske pozebe.

Židan je ponovil, da nedavna pozeba kaže, da se je klima spremenila in da ne gre za stoletni dogodek, kot so govorili še lani. Stanje na terenu je po besedah ministra težko, tudi nekateri ukrepi, ki so jih zaradi prenizkih temperatur izvajali kmetje, niso bili uspešni.

V sadjarstvu in vinogradništvu ogromna škoda

pozeba

Letošnja pozeba je močno prizadela sadno drevje. (Foto: bralka Anja)

Vlado je minister danes obvestil o prvi oceni poškodovanosti, ki so jo dobili od Kmetijsko-gozdarske zbornice, Gospodarske zbornice Slovenije, zadrug in posameznih sektorjev. Kot je pojasnil, je njihova začasna ocena, da je največja škoda nastala v sadjarstvu, okoli 80-odstotna, na posameznih območjih tudi 100-odstotna.

Velika škoda je po ministrovih besedah tudi v vinogradništvu, okoli 60-odstotna, čeprav so tudi tu na posameznih območjih ocenili 100-odstotno škodo. Prizadeto je čebelarstvo, kjer lahko pozeba povzroči izpad proizvodnje medu do tretjine, je dodal.

Kaj pa lanska pozeba?

Na današnji seji vlade pa so govorili tudi, kdaj bi lahko upravičencem izplačali odškodnino za škodo, ki jo je povzročila lanska pozeba. Ta je bila ocenjena na nekaj več kot 40 milijonov evrov.

Kot je pojasnil Židan, so pred dnevi dobili odločbo, da je zakon v skladu z evropskim pravnim redom. Vse službe so na seji obljubile maksimalno pomoč, zato bi lahko po njegovi oceni del odškodnine, 3,5 milijona evrov, izplačali še maja.

Na ministrstvu se ob tem po besedah Židana osredotočajo na več področij, med drugim na dograditev strategije sistema namakanja do leta 2020, saj je treba pozebo opredeliti kot redno možno nesrečo in temu prilagoditi ukrepe. Pripravljajo se na delno spremembo programa razvoja podeželja.

Nekoliko bolj pozitivna novica je po ministrovih pojasnilih ta, da se je število zavarovanj za pozebo povečalo. Po zelo začasnih podatkih naj bi jih bilo za okoli 25 odstotkov več.

Škodo na terenu si je sicer Židan v torek ogledal skupaj s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Cvetkom Zupančičem. Iz zbornice so danes sporočili, da je po prvem vtisu pozeba hujša kot lani.

Poleg škode v sadjarstvu in vinogradništvu so na zbornici izpostavili še, da bo škoda velika tudi v poljedelstvu. Najbolj prizadeti so nasadi zgodnjega krompirja, zaradi česar bo zgodnji krompir pozneje na trgu, kar pa pomeni tudi ekonomsko izgubo, saj bo cena takrat vsaj 50 odstotkov nižja, so zapisali.

Škodo na vrtninah na zbornici ocenjujejo na okrog 80 odstotkov, največja je na solati in bučkah. V hmeljarstvu so bila po navedbah zbornice najbolj prizadeta hmeljišča na območju Žalca, Polzele, Prebolda, Braslovč, Tabora in Vranskega.

Kar tri četrtine slovenskih kmetov svojih pridelkov nima zavarovanih

"Ne poznam nobene druge panoge, kjer si subjekt ne bi zavaroval svojih osnovnih sredstev," pravi Benjamin Schlauer iz Agro Zavarovalnice, specializirane za kmetijske pridelke, kjer ima sadje zavarovanih le 60 kmetov.

Na ravni države pa: izmed slabih 5000 hektarjev sadovnjakov v Sloveniji je zavarovanih le 26 odstotkov. Pri vinogradih, ki jih je pri nas kar 16 tisoč, le 19 odstotkov. Razlog ne morejo biti previsoke premije, pričakovano pravi zavarovalničar. Za en hektar sadovnjaka se je premija gibala med 550 in 580 evrov. Povrh tega 40 odstotkov premije krije država.

Janez Trstenjak

Janez Trstenjak (Foto: POP TV)

Zakaj torej niste zavarovali pridelka, vprašamo prleškega ekološkega sadjarja Janeza Trstenjaka, ki mu je prejšnji teden zmrzal uničila 90 odstotkov vsega. "Ja, to je moja napaka, da nisem. Ampak – če greste v trgovino, pa vas ogoljufajo, vam ne vrnejo vsega, kar je vaše, kar vam pripada, a boste še šli v to trgovino?" sprašuje.

Zavarovanje je plačal dvakrat. Prvič pred tremi leti, za 83.000 evrov. Po pozebi je sicer imel pridelek, a slabše kakovosti, ki ga ni mogel prodati. Dobil je le 4.480 evrov odškodnine. Drugič je svoje sadje zavaroval za 58.000 evrov, zavarovalnica mu je priznala 100% škodo, a dobil je le 19.000 evrov odškodnine. Če bi imel pridelek in ga prodal, bi dobil šestkrat več. "Rekli so mi: lahko, da imate prav, da bi morali dobiti več, ampak na voljo imate samo sodno pot," pojasnjuje Trstenjak.

Brez pomoči zavarovalnice ne bi preživel ne lanske ne letošnje pozebe, pa priznava posavski sadjar Tone Koršič. "Ne znam si predstavljati, da tega zavarovanja ne bi imel. Res pa je oderuško. Predvsem pri tako veliki odbitni franšizi… prvo leto še gre, če se pa to stopnjuje, je pa potem katastrofa," je dejal.

Povezava do Izvorne Novice >

Jezički: