Tusk Veliki Britaniji: Te že pogrešamo

Tusk Veliki Britaniji: Te že pogrešamo

Mayjeva je pozno sinoči podpisala 50. člen. (Foto: AP)

Britanska premierka Theresa May je pozno sinoči podpisala pismo, s katerim se je formalno začel odhod Velike Britanije iz Evropske unije.

Več o tem, kaj čaka EU in kaj Veliko Britanijo po brexitu, najdete TUKAJ

Podpis pod 50. členom Lizbonske pogodbe je danes ob 13.30 predstavnik Velike Britanije pri EU Tim Barrow dostavil predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku. Tako je Velika Britanija EU tudi uradno obvestila o odločitvi za izstop iz povezave. Tusk je ob tem dejal: ”Te že pogrešamo” Velika Britanija. 

Mayjeva: Poti nazaj ni

Istočasno je Mayeva to sporočila tudi britanskemu parlamentu.

Dejala je, da zdaj ni več poti nazaj. A da ima Velika Britanija edinstveno priložnost, da ta generacija zgradi boljšo prihodnost. Želi, da bi država izšla ”močnejša, pravičnejša in bolj odprta kot kdajkoli prej”.

"Britanija zapušča EU, poslej bomo sami sprejemali odločitve in zakone, prevzeli bomo nadzor nad stvarmi, ki so za nas najpomembnejše. In to priložnost bomo izkoristili ter zgradili močnejšo in pravičnejšo Britanijo za naše otroke in vnuke," je dejala.

Pismo

To je pismo, s katerim se začenja brexit. (Foto: AP)

Mayeva je obljubila, da bo v pogajanjih predstavljala vsakega posameznika in celotno Veliko Britanijo, predstavljala pa bo tudi državljane EU, za katere se ne ve, kakšen bo njihov status po brexitu.

”Trdno sem odločena, da sprejmem pravičen dogovor za vsakega posameznika v državi. Ko se soočamo s priložnostmi na tej zgodovinski poti, nas morajo vrednote, interesi in ambicije pripeljati skupaj.”  

Britance je pozvala, naj bodo enotni in si skupaj prizadevajo za sklenitev čim boljšega sporazuma z EU. "Rada bi, da postanemo resnično globalna Britanija, najboljša prijateljica in partnerica evropskih sosedov," je dejala. Dodala je, da želi nadaljevati trgovske odnose z EU. 

Donald Tusk in Tim Barrow

Tako je Donald Tusk dobil obvestilo o brexitu. (Foto: AP)

Voditelj laburistov Jeremy Corbyn je dejal, da je njegova stranka spoštovala rezultate referenduma in da bo nadzirala vlado pri vsakem nadaljnjem koraku. ”Britanija se bo spremenila. Vprašanje je, kako,” je dejal in dodal, da bi to lahko bil poraz zgodovinskih razsežnosti, če Mayeva ne bo zaščitila delavskih pravic. 

Izstopu Velike Britanije iz EU so v veliki večini nasprotovali na Škotskem, zato bodo zdaj imeli nov referendum o ločitvi od skupne države. 

Odzvali sta se tudi Merklova in Bela hiša

Nemška kanclerka Angela Merkel je odločitev Velike Britanije za izhod iz EU globoko obžalovala. "Izgubili smo močno in pomembno članico," je dejala. Hkrati je preko svoje tiskovne predstavnice opozorila, da je Velika Britanija še vedno pomemben partner EU in evropskih držav v zvezi Nato. Merklova je pozvala k "poštenim in konstruktivnim" pogajanjem glede britanskega izhoda iz EU. "Mi, EU, bomo te pogovore vodili na pošten in konstruktiven način. Upam, da se bo tudi britanska vlada pogajanj lotila v podobnem duhu," je povedala in pojasnila, da se je pred tem po telefonu pogovarjala tudi z britansko premierko Thereso May, ki ji je zagotovila, da bo tako.

Odzvala se je tudi Bela hiša, ki si želi, da bi Velika Britanija ostala močan voditelj v Evropi. "Spoštujemo voljo britanskega volilnega telesa in vlade njenega veličanstva pri odhodu iz EU," je izjavil tiskovni predstavnik Sean Spicer. "Kakorkoli bo izgledal prihodnji odnos Velike Britanije in EU, želimo, da Združeno kraljestvo ostane močan voditelj v Evropi," je dodal.

Pogajanja se bodo začela maja

Velika Britanija in EU imata na voljo dve leti pogajanj, da skleneta pogoje odhoda in dogovorita prihodnje odnose. Če dogovora ne bo, bo Velika Britanija avtomatsko padla iz Unije 29. marca 2019, torej dve leti potem, ko so sprožili 50. člen.

Pogajanja se bodo predvidoma začela sredi maja. Britanska vlada želi hkratno razpravljanje o ločitvi in trgovinskemu sodelovanju, v EU pa menijo, da je o tem treba govoriti ločeno. Britanija želi čim prej sodeči dogovor o zaščiti pravic EU državljanov, ki živijo na Otoku, in britanskih državljanov, ki živijo v EU.

Pogajanja pa bodo tekla tudi o varnostnih vprašanjih, selitvi agencij Eu s sedežem v Veliki Britaniji in podobno.

Avtor 50. člena si ni mislil, da ga bo prva uporabila Britanija

Izstop iz EU, ki ga bo danes začela Velika Britanija, ni dober ne za unijo ne za Združeno kraljestvo, je dejal zunanji minister Karl Erjavec. Ocenil je, da brexit ne bo povzročil posebnih težav Slovencem v Londonu, na gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Veliko Britanijo pa bo vplival le minimalno. Bo pa izstop Velike Britanije po Erjavčevem mnenju vplival na EU, v katero je Slovenija vpeta. Minister je ob tem spomnil na izvozno gospodarstvo in dejal, da to posredno ni dobro.

Avtor 50. člena lizbonske pogodbe, ki opredeljuje postopek izstopa države iz EU, ni vedel, da ga bo prva uporabila prav njegova domovina, Velika Britanija. Nekdanji britanski diplomat John Kerr, danes lord, je za spletni medij Politico dejal, da pri pisanju 50. člena ni imel v mislih Velike Britanije temveč kak "diktatorski režim". "Ne čutim se krivega, ker sem izumil mehanizem. Sem pa zelo žalosten, ker ga bo Velika Britanija uporabila," je Kerr dejal za Politico.

Kerr je besedilo 50. člena pripravljal kot generalni sekretar evropske konvencije, ki je v letih 2002 in 2003 pripravljala ustavno pogodbo. Ta po zavrnitvi na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ni bila uveljavljena, so pa nekateri deli, tudi 50. člen, postali del lizbonske pogodbe, ki je začela veljati leta 2009.

V tistem času je evropske voditelje skrbel vzpon avstrijskih svobodnjakov, zato si je Kerr, kot je pojasnil, ob pisanju besedila predstavljal, da bi postopek izstopa lahko sprožila Avstrija, potem ko so svobodnjaki prišli na oblast in se je EU odzvala s sankcijami proti tej članici.

"Zdelo se mi je zelo verjetno, da bi diktatorski režim v silni jezi lahko hotel izstopiti. In zdelo se je razumno, da imamo postopek za izstop in se tako izognemo pravnemu kaosu spričo izstopa brez dogovora," je dejal Kerr.

Čeprav se je Kerr pred poldrugim desetletjem upokojil kot uslužbenec britanskega zunanjega ministrstva, ostaja aktiven v družabnem življenju. Med lansko referendumsko kampanjo na Otoku se je zavzemal za obstanek Britanije v uniji. O tem je javno poudarjal, da 50. člen lizbonske pogodbe ni nepreklicen, ampak bi se lahko država v dveh letih pogajanj o izstopu odločila, da ne bo odšla in preprosto ostala članica. Si pa ne predstavlja, kako bi lahko britanska politika dovolila tak zasuk.

Povezava do Izvorne Novice >

Interdiskont.si | Ponudbe meseca

Jezički: